Diktatura socializma z “mentaliteto narko kartelov” Venezuelo v nekaj letih spravila v hudo revščino. Ljudem pomaga tudi Slovenija

Vir: Twitter

Venezuela je bila nekoč ena najbogatejših držav v Latinski Ameriki, sedaj pa tam vlada izredno huda politična in gospodarska kriza, ki je to državo po razvitosti pahnila med najrevnejše. Tako se država, ki leži na enih od največjih zalog nafte na svetu, spopada z nepopisno revščino, pomanjkanjem hrane in tudi goriva. Zaradi nemogočih razmer je iz države v zadnjih letih odšlo skoraj šest milijonov ljudi.

Kljub nemogočim razmeram pa nekateri še vedno vztrajajo. Med njimi je tudi slovenska misijonarka sestra Andreja Godnič, ki skupaj s sosestrami dela na misijonu v Caracasu, glavnem mestu Venezuele. Tam imajo uršulinke že 65 let vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo za dekleta.

Kot je v pogovornem večeru Slovenske Karitas dejala sestra Andreja, v socializmu 21. stoletja vlada populizem in divji kriminal. V državi je velik problem revščina; ljudje tudi v treh službah ne morejo zaslužiti dovolj za hrano. Mesečna plača se giblje med enim in tremi dolarji. Sestra Andreja je zato k pomoči venezuelskim otrokom na pogovornem večeru, organiziranem skupaj s slovenskim zunanjim ministrstvom pozvala tudi Slovenijo. 

Ljudje vsakodnevno bežijo iz države

Kot je v pogovoru pojasnil veleposlanik Republike Slovenije v Braziliji, mag. Gorazd RenčeljLatinska Amerika po venezuelski krizi ne bo nikoli več enaka“. Iz države je v zadnjih letih zbežalo skoraj šest milijonov ljudi, od tega največ v Kolumbijo (1,6 milijona), Ekvador (350.000) in Brazilijo (250.000). To se izraža tudi na ulicah tamkajšnjih mest, kjer lahko vidimo ogromno brezdomcev.

Veleposlanik Renčelj ob tem izpostavlja tudi, da je venezuelska kriza v tem trenutku “najbolj podfinancirana begunska kriza na svetu”. Če namreč na sirskega begunca v tem trenutku pride približno 3150 ameriških dolarjev pomoči, na begunca iz Južnega Sudana 1390 ameriških dolarjev, je begunec iz Venezuele v povprečju deležen le 265 dolarjev.

Po besedah veleposlanice Zorice Bukinac iz Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč je Slovenija prek Evropske komisije v letih 2019 – 2021 Venezueli namenila 140.000 evrov, v naslednjem letu pa namerava še 30.000 evrov dodatne humanitarne pomoči.

Problematiko pa budno spremlja tudi Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se trudi, da bi Slovenci, ki še vedno živijo v Venezueli, lahko zaživeli v znosnejših razmerah. V ta namen je v preteklosti organiziral tudi njihove selitve v Slovenijo.

Pričevanje slovenske misijonarke, ki pomaga Venezuelcem

Kot je v osrednjem delu predstavitve pojasnila sestra Andreja Godnič, je njeno delo v večini povezano z misijonom in šolo. Vendar pa sestre same nikakor ne morejo ignorirati razmer, v katerih so se znašli Venezuelci in tamkajšnja slovenska skupnost. Humanitarne razmere so namreč zelo slabe. Populistična politična ureditev z uradnim imenom “Socializem XXI. stoletja”, je namreč državo, ki se kopa v naravnih bogastvih, pripeljala v stanje, ko kolikor toliko znosto živi le še 4 – 6 odstotkov prebivalcev. Preostalih 94 % pa jih živi v revščini oziroma 76,6 odstotka v skrajni revščini.

V državi je otežen dostop do pitne vode, elektrika je ali pa je ni, primanjkuje goriva. “Najbolj boli, da ni hrane, da ni denarja, da bi kupili hrano za otroke,” je dejala s. Andreja, ki je opozorila tudi na pomanjkanje zdravil. Ta v Venezuelo pošilja tudi podjetje Krka. “Dan za dnem gre za dejansko reševanje življenj,” je dejala s Andreja. 

Raziskava ENCOVI o življenjskih razmerah v Venezueli med leti 2020 in 2021, ki so jo izvedli raziskovalci na katoliški univerzi Andres Bello (UCAB), je pokazala, da od 28 milijonov prebivalcev države 76,6 % živi v skrajni revščini, v primerjavi s 67,7 % lani.

Pri opisu razmer je sestra Andreja zelo direktna in pravi, da jim vlada diktatura z “mentaliteto narko kartelov“, kar vidi kot glavno sestavino njihove diktature. Izpostavi tudi otroke z napihnjenimi trebuhi, za katere je mislila, da jih je moč najti le v Afriki. Popolnoma absurdno pa se ji zdi tudi, da v državi s takšnimi naftnimi zalogami vlada pomanjkanje bencina.

Ob tem v predstavitvi pokaže zgovorno karikaturo Venezuele kot popolnoma shirane živali, ki jo grizljajo podgane. Ta uboga žival stoji na obrežju ogromnega naftnega morja, vse okoli nje pa je odpad.

Karikatura po mnenju sestre Andreje najbolje pokaže sliko države, kot jo vidi sama. K temu dodaja, da ljudje poznajo tudi drugačno Venezuelo, v kateri je leta 1950 živelo zgolj 5 milijonov ljudi in v katero so se množično selili. Danes je venezuelcev 29 milijonov, vendar pa ti iz države množično bežijo, saj to ni država, v kateri bi si želeli živeti.

Možnost, da državo zapustijo, je pripadnikom slovenske skupnosti v Venezueli ponudila tudi Slovenija.

Nepravičnosti ni bilo mogoče več prenašati

Kot je med predstavitvijo povedala ena od v domovino preseljenih Slovenk, ta korak niti slučajno ni bil lahek, saj je bila Venezuela edina država, v kateri so do selitve živeli. Pri tem je bila pogosto razlog za odločitev negotova prihodnost otrok, saj v Venezueli večina otrok ne obiskuje šole in so zaradi tega obsojeni na revščino.

Ob tem so se nekateri šele v Sloveniji pravzaprav zavedli, da se da živeti tudi brez električnih mrkov in da iz pipe lahko tudi dejansko priteče voda, ki je brez vonja in barve.

Prišleki pravijo, da je včasih še huje gledati, kako so iz družbe izginile vse človeške vrednote in da človek praktično nima nobene vrednosti. Nepravičnosti pa so ob tem prišle že tako daleč, da ne le, da si jih človek ne zmore več razložiti, ampak jih preprosto ne more več prenašati.

Sestre uršulinke pa kljub takšnim razmeram še vedno vztrajajo v Caracasu ter imajo še vedno na voljo dovolj dobre kanale, da v državo preko njih lahko prihaja tudi humanitarna pomoč

Svoje darove lahko nakažete preko Slovenske Karitas:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 0214 0001 5556 761

Namen: Otroci Venezuela, Sklic: 00 855 (za pomoč otrokom)

Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850  (za pomoč Slovencem)

19 komentarjev

  1. Socializem vdira na velika vrata tudi v EU in ZDA. Odogvor Leyeneove oziroma Evropske komisije na pomanjkanje elektirčne energije je bil tipično socialističen: pomoč najranljivejšim skupinam. Toda to pomanjaknja energije ne bo rešilo.

    Zaradi zgrešene energetske politike EU zdaj cene energentov letijo v nebo in za sabo vlečejo še vse drugo. Donkihotski boj proti podnebnim spremembam, ameriška (Obamova) avantura v Ukrajni, opuščanje jedrskih elektrarn in utopično računanje na obnovljive vire energije nas bo spravilo v venzeuleski scenarij.

    Evrozuela je naša prihodnost.

  2. Res res ne razumem, zakaj se Venezuelci režimu ne uprejo z orožjem.
    Tako kot so to storili Romuni s Ceaucescujem …
    Nekje verjetno ljudem poči film, vprašanje je samo, do kje bo lahko šofer Maduro ”raztegoval” in olepševal situacijo. V bistvu ima ta socialistični raj več vzporednic z monarhično Francijo pred letom 1789 (pa še tam je bila situacija takrat primerjalno gledano časovno obdobje seveda, boljša).

    • Spoštovani g Rokc! Zakaj se ljudje ne uprejo z orožjem? Prvič, tudi zato ker ga pač nimajo, imajo ga pa rdeče sindikalne paramilice. Drugič pa zato, ker dovolj kruti režimi v kali zatrejo že samo misel na upor. Življenje v 30-tih letih v SZ je bilo še veliko slabše, ljudje v Ukrajini so množično umirali od lakote, pa se tudi niso uprli. Do upora proti francoski monarhiji so postopoma privedli razni misleci, ki so za povrh pred tem celo uživali kraljevo osebno naklonjenost. Monarhija, še posebej zadnji nesrečni kralj ni bila posebno kruta do podanikov. Tedanji filozofi so lahko nemoteno razširjali in objavljali svoje misli. Mimogrede, ko so revolucionarji zavzeli trdnjavsko ječo Bastilijo v njej sploh ni bilo jetnikov Potem pa je sledilo obdobje nebrzdanega terorja, ko je revolucija žrla svoje otroke. Podobno kot so pri nas komunisti nekatere doslednejše komuniste sodili na dachavskih procesih, internirali na Golem otoku ipd. Po dveh desetletjih revolucionarnega kaosa je zavladal Napoleon. Ubili so kralja in ukinili kraljevino, a končalo pa se je s cesarstvom.

  3. Čestitke sestri Andreji Godnič za ves njen trud – v pomoč ljudem, ki trpijo pomankanje!

    Andreja prihaja s Krasa in je delavna in energična, kot sta bila tudi njena starša. Kot Uršulinka se sedaj predajaljudem – v Venezueli.
    Verjamem, da v Venezueli, dela s srcem in trpi ob spoznanju, da je državljane Venezuele pahnila v revščino – Levičarska politika.

    Poznam še enega Kraševca, ki se je 20 letni podal v Venezuelo, kjer je bilo tam mnogo boljše življenje, kot pa v Titovi Jugoslaviji. Pred par leti sem ga srečala tu na Krasu in mi je ves potrt rekel: “Kakšno obupno stanje sedaj vlada v Venezueli, od kar so dobili vajeti v roke REVOLUCIONARJI (alla naši ustajniki). Revolucionarji so vse razbijali, kradli in se oklicali za gospodarje vsega, kar so si drugi v 50-tih letih prigarali”.

    Ta Kraševec si je v Venezueli ustvaril dom in si zgradil delavnico in imel tudi nekaj zaposlenih delavcev, katerim je dajal povprečno dobro plačo. Toda Revolucionarji so prihrumeli tudi k njemu in mu razbijali in poškodovali stroje, tako, da ni bilo mogoče nadaljevati z delom. Upili so : “Revolucion “!

    Po tej revoluciji pa je začela Venezuela HIRATI in jim dobesedno zmankuje tudi kruha.

    Gorje, da pri nas zavlada Levica, ki ne razume, da lahko jemo le, če kdo tudi dela – orje, seje, žanje…..
    Levičarji so sposobni le drugim jemati, ker sami ne znajo nič ustvariti. To moramo vedeti na prihajajočih volitvah. Kajti, če dobi “vajeti” Levica, bomo postali tudi mi 2.Venezuela.

  4. “Diktatura socializma z “mentaliteto narko kartelov” Venezuelo v nekaj letih spravila v hudo revščino.”

    Venezela ni nobena posebnost, pač pa pravilo. Revolucija in vlada levičarjev namreč še nikjer na svetu ljudem ni omogočila blagostanja, nasprotno: pahne jih v skrajno revščino, kjer na vrata vsak dan trka lakota in pomanjkanje vseh dobrin!

    Vendar se še vedno najde dovolj idiotov, ki verjamejo lažnivcem, ko prodajajo okoli svojo docela zgrešeno ideologijo. Nasedejo jim predvsem mladi, ki ne dobijo prave slike in poduka. Nasedejo celo lopovom, ki jih učijo, da demokracija ni v redu, pa da je najboljša rešitev nasilje nad tistimi, ki kaj imajo – tistim je treba vzeti in jih “z bajoneti nagnati v morje”, pa se nam bodo odprla nebesa!

    Namesto da bi v morje nagnali lažnive pridigarje in lopove, ki jih podpirajo…

Komentiraj