Diametralno nasprotni stališči NSi in Levice glede družinske politike. Koalicija zavrnila predloge.

vir: dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci in poslanke so na zadnji dan izredne seje DZ opravili imenovanja viceguvernerja Banke Slovenije in predsednice računskega sodišča ter več glasovanj o zakonodajnih predlogih, med drugim tudi o opozicijskih predlogih novel zdravstvene in socialne zakonodaje. 

Tako je po pričakovanjih padla tudi socialna zakonodaja, ki jo je v predlagala NSi, in s katero bi se zmanjšale zlorabe socialnih transferjev, NSi pa je predvidevala tudi povečan očetovski dopust ter še nekaj drugih spodbud za starše, da bi lahko bolje usklajevali družinsko in službeno življenje.

Proti je glasovala praktično celotna koalicija, zakonodajo pa sta podprli le predlagatelj in SDS. Največja razlika pa je vidna v stališčih NSi in Levice glede družinske politike. Medtem ko v NSi zagovarjajo družinsko politiko, ki spodbujajo mlade, da si ustvarijo družino, v Levici menijo, da se mora družinska politika vrniti pod okrilje socialne politike, češ da nimamo demografske panike. 

Danes sta padla tudi oba ostala predloga tako imenovane socialne zakonodaje NSi, ki je predvidevala zmanjševanje možnosti zlorab socialnih transferjev, izplačilo socialne pomoči v naravi, če starši ne zagotavljajo, da njihovi otroci obiskujejo osnovno šolo. 

Predvidena je bila tudi aktivacija iskalcev zaposlitve, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje RS. Brezposelno osebo se po šestih mesecih lahko napoti na opravljanje dela, za katero se zahteva za dve stopnji nižja izobrazba od pridobljene. Pomembna dodatna skrb pa je bila posvečena tudi skrbi za družine v luči demografske zime 

V predlogu NSi je bilo namreč zapisano dodatnih 45 dni starševskega dopusta za očete, pravico do skrajšanega delovnega časa pa lahko koristita oba starša. Skrajšan delovnik za oba starša in več dopusta za očete bi po njihovem mnenju pomenilo, da bodo starši več časa lahko preživeli s svojimi otroci. Izvzem kadrovskih štipendij in študentskega dela iz dohodkov gospodinjstva pa mlade spodbujalo k delu, saj družina ne bi bila kaznovana, če mladi delajo.

Več smo o omenjeni zakonodaji podrobno že pisali tukaj.

NSi: Mladim je potrebno pomagati, da si ustvarijo družino, Levica: Nimamo opravka z demografsko paniko


"Z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih podpiramo družine, podpiramo osebe s posebnimi potrebami in skrbimo za socialno vključenost otrok. Za nas sta zakon ter družina središče in temelj družbe. Ustvariti želimo družbo, ki je prijazna do družin in v kateri so otroci dobrodošli," je v predstavitvi dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek.

Po njegovem mnenju se mora država neprenehoma spraševati ali dovolj podpira družine. “Mlade želimo spodbujati k ustvarjanju družin, saj potrebujejo možnosti, da lahko svojo željo po družini tudi uresničijo. Želimo si podpirati nosečnice in spodbujati veselje do življenja. Želimo zagotavljati razmere, v katerih bodo starši lahko združevali poklicno in družinsko življenje. Prepričani smo, da je delo v družini delo za družbo. Vzgoja otrok in skrb za najbližje si zaslužita družbeno spoštovanje. To mora biti izraženo tudi v pravicah iz socialnih zavarovanj.”

Miha Kordiš v Levici je na drugi strani izpostavil popolnoma različno mnenje. “Večinoma ta zakonodajni paket Nove Slovenije sestavljajo protisocialni ukrepi, ki stavijo na penaliziranje revežev, namesto na odpravljanje revščine,” je dejal. Po njegovem mnenju bi morali družinam, kjer otroci mankajo pri pouku, še dodatneje pomagati, saj da gre za marginalizirane družine v hudih stiskah. “Taka družina potrebuje ne zgolj ohranitev obstoječega sistema ampak okrepitev njegove socialne komponente in inštitucij, ki naj taki družini in otrokom v takih družinah proaktivno pomagajo, ne pa da jih sankcionirajo in da jih penalizirajo. Tej noveli pa je namreč zaslediti ravno to - logiko pendreka ne logiko pomoči,” je prepričan.

Po njegovem mnenju vse socialne politike, ki prihajajo iz desne, zahtevajo primat družinske politike nad socialno politiko oziroma razločevanje tega dvojega. “V praksi to pomeni, da se financira družine glede na to, koliko otrok imajo, ne pa v kakšnem materialnem položaju so se znašle. Pri nas nimamo opravka z demografsko paniko, kot smo lahko slišali, da bi morali kaj posebej stimulirati rojevanje otrok kot si želi predlagatelj aktualne novele, ampak imamo opravka z natalitetno paniko. Kot družba smo v resnici dovolj bogati, da lahko poskrbimo za slehernega med nami, samo družinsko politiko, kolikor se je v zadnjih dveh letih razločila od socialne, vrniti nazaj v objem te socialne politike,” je Kordiš izrazil diametralno nasprotni pogled na družinsko politiko.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30