Dialogos #9: Prihodnost evropskega gospodarstva

Zanimiva debata.

Nekaj stvari pa je vseeno treba poudariti.

V delu, ko je bil govor o inflaciji, je bilo receno, da bo problem inflacije postal bolj dolgoročen, ko se bodo pojavili pritiski na povečanje plač. Drži. Ukrep, ki bo to pomagal zajeziti, je znižanje dohodnine. Dr. Mrak tega seveda ni omenil, je le preveč levičarja.

Pri zdravljenju posledic manjših prilivov noben od udeležencev debate ni omenil zmanjšanja porabe. Oziroma racionalizacije porabe. Recimo, ukinitev dednih borčevskih in drugih izjemnih pokojnin. Prevetritev financiranja NVO. Nadzor nad javnimi naročili. Konec koncev je enostavno vsem bolnicam naročiti, da pošljejo cene pri nabavi kritičnih artiklov, jih primerjati in ukrepati tam, kjer kupujejo predrago. Zlasti nadzor nad zapravljanjem ne boli nikogar, razen ozkega kroga priviligiranih dobaviteljev. Potem je tu še boljše upravljanje lastnine države, recimo koncentracija lastniških deležev v podjetjih v demografskem skladu.

Ravno tako bo pri pokrivanju luknje zaradi znižanja dohodnine potrebna višja rast in ukrepi, ki jo spodbujajo. Investicije so bile omenjene. Niso pa omenili debirokratizacije in digitalizacije. Strinjam se, da je učinek teh ukrepov težko napovedati. Ampak o novih davkih dajmo razmišljati kot o skrajni možnosti, ne pa kot o prvi izbiri, kar počne dr. Mrak. In šele takrat, ko je jasno, da res ne gre drugače. Zdaj še ni. Res je, do sedaj so bili vedno problemi. Ampak tudi nefinancnih ukrepov za spodbujanje radti (debirokratizacija) ni bilo, ali pa so bili takoj ukinjeni (poenostavitev gradbene zakonodaje v casu 2. Janševe vlade. Mimogrede, zanimivo, kako se ponavljajo napori levice, da bi 3. Janševi vladi preprečili poenostavitev.)

In zadnje: zeleni prehod ima en fantastičen ukrep, ki nič ne stane, oziroma lahko celo prinese podjetjem ekonomske koristi, to je delo od doma. Vse blebetanje o zelenem transportu je nesmiselno, dokler ne odpravimo nepotrebnega transporta.

Zanimivo bi bilo videti kakšen odziv spoštovanih udeležencev debate. Verjetno pričakujem preveč, čeprav gre za Dialogos, torej pogovor. Vseeno pošiljam Domovini tak izziv. Morda enkrat uspe.

Ekonomija ni eksaktna veda. Podvržena je napovedim, te pa so nezanesljive.
Odvisne so od predvidevanj, ki se lahko uresničijo, lahko pa tudi ne.
Pred desetimi leti smo doživeli hudo finančno krizo, podobno, kot jo doživljamo danes.
Če bi bila ekonomija matematika, bi težave reševali po analogiji, se pravi na enak način,kot smo reševali finančno krizo.
Danes so razmere drugačne in zato je potrebno krizo reševati drugače, to pa pomeni, iskati nove rešitve.
Ob krizi pred desetimi leti je počil finančni balon in finančne špekulacije so propadle.
Danes so banke polne denarja in težava je v tem, da kapitala ne morejo plasirati, zato so znižale oberstne mere, da ne rabijo plačevati visokih obresti na pasivne depozite.
To pa pomeni povsem drugačne razmere, kot pred desetimi leti.
Poceni denar, ki ga omogočajo ugodni krediti z nizkimi obrestnimi merami je namenjen investicijam.
Slovenija je v tem pogledu v dobrem položaju, saj ima na razpolago ugodne kredite in mnogo področji investiranja. Prometna infrastruktura je dotrajana, medicinska oprema iztrošena, ni domov za starejše, šolstvo nima denarja, potrebno je popraviti kulturne spomenike itd. Torej Slovenija je raj za investicije. Tudi v gospodarstvo in znanost je potrebno investirati.
Ekonomisti bi torej morali razmišljati, kam vlagati denar?
Pospeševati investicije, saj tako ugodne klime kmalu ne bo več.
Splošna ocena, da vlada zadolžuje državo in jo rine v novo krizo, ki jo bodo odpravljali še pravnuki, je politična prevara, ki ji nasedajo tudi vodilni slovenski ekonomisti,pa če ravno so spoštovani strokovnjaki.
Če smo v času, kjer je potrebno investirati in s tem premostiti krizo, je potrebno takšne razmere izkoristiti. Vlada to počne.
Slovenske banke so polne denarja, depozitov, ki mrtvo ležijo v sefih.
Ali ne bi bilo pametno te depozite vložoti v investicije. Ali o tem razmišlja g. Mrak? Tukaj bi se lahko izkazal in pokazal, da je strokovnjak, da ni politični aparatčik, ki skrbi, da sedanja vlada ne bi bila preveč uspešna.
Kaj praviš Igor?

T.i. zeleni prehod utegne postati na dolgi rok nekaj povsem drugega. Rastline namreč potrebujejo CO2 za fotosintezo, pri kateri se sprošča kisik, ki ga za življenje nujno potrebujejo ljudje in živali, ponoči pa tudi rastline. Manj CO2 v zraku bo pomenilo manjšo aktivnost rastlin in s tem manjšo rast biomase in manjšo vsebnost kisika v zraku. Količina CO2 v zraku menda že milijone let postopno upada in naj bi čez 2 milijona let dosegla kritično točko, ko bodo začele rastline odmirati. Bomo zemljo postopno spremenili v puščavo?