Dialogos #4: Slovenija med svobodno gospodarsko pobudo in socialno pravičnostjo

Peter Merše
5

Oddaja Dialogos je posvečena vrednotam prihodnosti. Svoje različne poglede na družbo gostje podajajo odprto in vsebinsko. Odpiramo dialog, ne prerekanja. Pogovarjamo se o vsebini, ne o dnevno političnih temah.

Tokrat smo se ob predlaganih davčnih reformah in izstopu sindikatov iz Ekonomsko socialnega sveta spraševali, kje iskati razmerje med svobodno gospodarsko pobudo in socialno pravičnostjo, da bo Slovenija perspektivna dežela, ki bo doma zadržala svoje mlade in privabila najboljše strokovnjake iz tujine. Je socialna kapica trojanski konj ali nujna investicija v slovensko prihodnost? Zakaj sindikati protestirajo ob znižanju davkov, ki bo efektivno dvignil neto plače zaposlenih?

Gosta: Jakob Počivavšek (predsednik KSS Pergam) in Goran Novković (izvršni direktor SBC).

5 KOMENTARJI

  1. Odlična debata z dvema kvalitetnima govorcema!

    Domoljubi pa smo spet imeli priložnost videti, na kar že dolgo opozarjam.

    Migrante je v Slovenijo odkrito vabil predstavnik gospodarstva Goran Novković. On bi celo rad, da Slovenija financira kampanijo za privabljanje migrantov v Slovenijo. Gospodarstveniki vidijo samo mamona, ljudi pa kot delovno silo. Na tisoče albancev, ki se zadnja leta preseljujejo k nam ne vabijo sindikati, ampak pohlepni gospodarstveniki, ki hlepijo za poceni delovno silo. To je dokumentirano dejstvo.

    ZDA so izdali republikanci in demokrati skupaj. Prvi zaradi gospodarskih in finančnih interesov, drugi pa zaradi ideologije. ZDA bo po zaslugi obojih do leta 2040 postala država, kjer bodo evro-američani postali manjšina v lastni državi!

    Slovenija postaja nerazpoznavna Jugovina. Izgublja se družbeno vezivo in vse bolj drsimo v kaos multikulturnosti, kjer ni nihče resnično doma. Če bomo želeli živeti na svojem, bomo morali nadeti nagobčnik tako pohlepnim malikovalcem kapitala, kot tudi levičarskim ideologom kulture smrti.

    • Oba imata prav, a izpuščata še eno pomembno dejstvo. Mladi Slovenci so namreč izdatno “prešolani”. V Nemčiji in Avstriji ima fakultetno izobrazbo 40 % ljudi pri 30-tih, pri nas 60-70 %. Veliko mladih tam ne gre v gimnazije temveč na poklicne šole. Vedo sicer na splošno manj, vendar pa znajo več. Pri nas gre velika večina v gimnazije, kriteriji so tako nizki, da vsak, tudi (pod)povprečen osebek lahko pridobi visoko izobrazbo, po bolonjsko pa tudi magisterij. Samo še na naravoslovnih vedah, zlasti na medicini, deloma tudi na tehniki, so kriteriji ohranjeni. Zato med avtohtonimi Slovenci sploh ni več zidarjev, železokrivcev, mesarjev ipd, in tudi med zahtevnejšimi poklici poklici, kot so orodjarji , električarji, avtomehaniki ipd jih je vse manj. Na družboslovju pa je pravi kaos, diplomantov je preveč, na splošno vedo veliko, a so brez uporabnega znanja. To so bodoči vsevedni nezadovoljneži, ki bodo hoteli novo revolucijo. Torej ni samo prenizka rodnost, temveč tudi šolstvo krivo, da pri nas primanjkuje delavcev.

  2. Res je g, Friderik edini dolgoročen trajnostni odgovor na pomankanje delovne sile je izboljšanje natalitete. Glede na zakonitosti ”natalitete” bi bil zagotovo najpomembnejši dolgoročen in trajnostni ukrep za večjo rodnost prav decentralizacija. Od vseh dejavnikov rodnosti je na Slovenskem primeru dokazano najpomembnejši dejavnik ohranjanje poseljenosti Slovenskega podeželja, ki še ohranja tradicionalne vrednote med katerimi je družina na prvem mestu.
    Še pomembneje pa je, da je konflikt med svobodno podjetniško pobudo in socialno pravičnostjo ni neizogiben. Svobodna podjetniška pomeni več ljudi, ki ustvarja novo dodano vrednost, kar je enako več denarja za socialne potrebe ljudi.
    Problem socialne pravičnosti pa s pojavi takrat, ko sitem omogoča elitam, ki niso nujno zgolj lastniki kapitala, da nepravično deli ustvarjena javna sredstva.
    Problem naše mentalitete je socialistična vzgoja , ki je namenoma postavila na eno stran oderuške in nehumane lastnike kapitala in na drugo mezdne delavce. V sodobni družbi je vse več ljudi ”lastnikov” kapitala in vse manj zgolj mezdnih delavcev.
    Današnji ključni problem zaradi delovanja pravne in socialne države niso več lastniki kapitala in delavci ampak nov izkoriščevalski sloj to so birokrati, ki imajo edino nalog prerazporejati ustvarjeno, ”socialna pravičnost” pa se uporablja kot izgovor za vse večje obdavčitve in vse večja prerazporejanja denarja.
    To je tudi logična utemeljitev zakaj sindikati vsaj navidezno nasprotujejo ukrepom za višje plače zaposlenih. Tu se gre za moč in vpliv pri prerazporejanju , ta moč pa skrbi sindikate bolj kot dejanski položaj delavcev.

  3. Odlična debata. Dobri komentarji.
    G. Peter dopolnil bi Vas, da je bila široka družbena privatizacija in planiran vstop družb na borzo, ki jo je promovirala desna Peterletova vlada v bistvu zelo socialno-tržna poteza in na nek način Slovencem pisana na kožo. Po mojem mnenju je izrinjanje malih delničarjev in umik družb iz borze z namenom prodaje podjetij ”rdečim” direktorjem huda napaka slovenske tranzicije, ki je popolnoma uničila slovensko industrijo (ki se šele sedaj kapitalsko postavlja na noge zahvaljujoč privatnim podjetnikom in ljudem, ki uspešno plemenitijo kapital).
    Opomba: sam zelo podpiram malo delničarstvo na Slovenskem in upam, da bo dana možnost, da Slovenci kot mali delničarji vstopimo v pomembna podjetja in poskrbimo za uravnoteženo lastništvo in nadzor nad državnim upravljanjem (ki ga razne Modre zavarovalnice Boruta Jjamnika slabo opravljajo – glejte primer Cimosa).

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime