Oddaja Dialogos je posvečena vrednotam prihodnosti. Svoje poglede na družbo gostje podajajo odprto in vsebinsko. Odpiramo dialog, ne prerekanja. Pogovarjamo se o vsebini, ne o dnevno-političnih temah.
Novela zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja je prek kritik in kritik kritik prinesla na plan vprašanje o prihodnosti slovenskega šolstva – naj to vzgaja v slovenski kulturi in evropskih vrednotah? Ali to že danes počne? Koliko je politike v slovenskem šolstvu in kako zagotoviti optimalen razvoj otrok brez vpletanja politike v šolo?
O tem sta se pogovarjala predstojnica oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Klara Skubic Ermenc in predstavnik iniciative Združeni starši ter sopodpisnik javnega pisma o slovenski kulturi in evropskih vrednotah v slovenski šoli Marko Balažic. Odgovore poiščite v oddaji Dialogos.
Voditelj in urednik oddaje: Peter Merše. Odgovorni urednik: Rok Čakš. Dialogos je medijski projekt portala Domovina.je, podprt s strani Ministrstva za kulturo.
Evropske vrednote so globalistične ideološke premise kot na primer:
– multikulturalizem
– protikrščanstvo
– načrtna afrikanizacija in orientalizacija Evrope
– diskriminacija avtohtonega prebivalstva in preferiranje neevropejcev
– LGTB ideologija
– rusofobija
itd.
Evropske vrednote so tudi:
– politična korektnost, ki je drugi izraz za enoumje
– enoumno medijsko poročanje
– cenzura in samocenzura
– dogmatsko mišljenje in dogmatski javni govor
– zatiranje interesov večine v imenu interesov manjšin
– diskreditacija – likvidacija
– ubogaj in molči!
Skratka, Evropa se postopno (ne)prikrito totalizira. Evropa je ogrožena od fašiglobalizma enako kot je je bila po prvi svetovni vojni ogrožena od nacifašizma. Protidemokratični procesi so dobili dodaten pospešek z izbruheom pandemije, v imenu katere se uvaja nekakšna farmako-mediko-tehnokracija, ki bistveno posega v človekove pravice in demokratične svoboščine.
Šola naj bo sonaravna, sostvarstvena, pa bo spoštovala in razumela naravne zakonitosti ( ki pogojujejo življenjsko uspešnost človeka)
in vrednote ( resnicoljubje, človekoljubje, pravičnost, poštenost, odgovornost, domoljubje, ki pogojujejo človekovo plemenitost),
kar vse odseva v življenjski logiki in zdravi pameti.
Zlasti znanstveniki in kmetje ta življenjski temelj strogo upoštevajo, sicer niso uspešni.
Šole naj odločilno pozornost namenijo življenskim vrednotama in življenjski logiki ter zdravi pameti, da bo človek pravočasno spoznal vzročno zvezo med :
– svojim početjem Vzrokom)
– in posledico ( pozitivno ali negativno posledico) svojega početja,
tako pri sebi kot tudi v slovenski skupnosti.
Šolska politika je tudi kriva, da je nepravično zmanjšan v šolskih gradivih ( peti razredOŠ), predalpski svet, ker so štajerski predalpski svet, ki sega vse do vključno Donačke gore in Boča, spremenili v obpanonski svet, pa čeprav sta Donačka gora in Boč alpski gori.
Očitno nekdo želi, da Slovenci ne bi bili alpski narod z alpsko kulturo.
Že sam naziv – obpanonski svet pri naravoslovju za 5. razred OŠ pove, da se za tem izrazom skriva resnica, to je predalpski svet. Zakaj skrivati resnico?
Evropska kultura ni ameriška kultura, od koder, pa jih prihajajo znova in znova vrednotno sporne novosti, ki so tudi v nasprotju z evropsko vrednotno kulturo.
Valvasor in Slomšek sta v svojih pisnih delih opisovala kako smo Slovenci delavni in pošteni.
To odličnost naj šole vzgajajo, pa bodo izpolnile svojo plemenito poslanstvo.
Res sta omenjena opisovala in občudovalaslovensko poštenost. Podobno tudi Francoz Charles Nodier v času Ilirskih provinc. Razen fantovskih pretepov na veselicah, ki so se včasih končali tudi z uboji, ropov in ubojev skoraj ni bilo.
Daljnovidni škof Slomšek je pravočasno zaznal prihajajoče zlo in že v 60-tih 19 st svaril tudi pred “komunjari”(takrat še ni bila v rabi beseda. komunist). Pred 40 leti je katoliški psiholog Trstenjak celo napisal knjigo z naslovom Slovenska poštenost.
Marrxove ideje o razrednem boju so zanetile sovraštvo najprej med delavci proletarci. Že po 1. sv vojni je slovenska poštenost začela pospešeno izginjati, ideje iz sovjetske Rusije so dobile slovenske pristaše. Z drugo sv. vojno in revolucijo se je vse povsem spremenilo. Komunisti so zanetili sovraštvo med ljudmi, ki je prešlo v bratomorno prelivanje krvi. Trstenjakova knjiga je bila že ob izidu presežena, veljala je za čas do 1. sv vojne. Slovenci že v njegovem času, še bolj pa danes. v poštenosti prav nič več ne izstopajo v pozitivno smer. Seveda so k temu prispevali tudi šolstvo, in številni priseljenci.
Šola ni nikoli povsem prenehala biti spolitizirana, spremmembe bodo zato sprožile ogromno zgražanja, ljudje in učiteljji, ki so odraščali v monolitnem svetu, šolstva, medijev in kulture ne prenesejo raznolikosti, argumentiran pogovor jih dela panične, njihova umirjenost se transformira v suspenz ali utišanje sogovorca, v skrajnem primeru se vedejo kot politični aktivisti, potrebno bo š mnogo časa…
Šole naj ohranjajo in negujejo pozitivno kulturno dediščino, vključno z domoljubjem, pa bomo dali mladim najboljšo popotnico za vrednotno, ustvarjalno in uspešno življenje.
Se popolnoma strinjam. Vendar je predpogoj prepričljiva zmaga desnosredinskih strank na volitvah l 22. Tudi v primeru naše zmage bodo hudi odpori, pričakujemo lahko tudi stavko. Spremembe bodo ovirali kolikor bo mogoče, Pri tem jim bo pomagalo tudi t. i. neodvisno sodstvo. Brez volilne zmage bo šolstvo tako kot že od l 1945 (skupaj že celih 76 let!) vzgajalo v anacionalnem kozmopolitizmu z levičarskim predznakom.
Se strinjam Omega, da smo Slovenci preveč popustljivi, ko gre za priseljeniške vplive, ki nam razgrajujejo slovensko poštenost , slovenski jezik in slovensko kulturo nasploh.
Rešitev vidim v tem, da bi sistematično krepili vrednotne temelje v medijih, šolah, politiki, pravosodju, kar bi imelo pozitiven vpliv tudi na javno in zasebno življenje.
Tie cilje bi lahko vgradili tudi v programe ohranjanja in negovanja slovenske kulturne dediščine, ki bi jih po apelu EU morala imeti vsak evropska država na državni in regionalni ravni.
Zdaj , ko je korona, je idealen čas za te aktivnosti, saj imajo kulturniki dovolj časa, ker ni skorajda nič prireditev in nastopov.
Akcija!!!