Dežela, kjer skandiranje “ubi Janšo” niti slučajno ne bi šlo skozi

vir: zajem posnetka FB, Piščalka

Veste, kdo je “vaš” poslanec? Tisti, ki se mora potegovati za glasove na vaši ulici, v vaši vasi, vašem delu mesta? Ste ga že kdaj obiskali v njegovi pisarni in ga prosili, naj se v državnem zboru zavzame za to ali ono – z neizrečeno grožnjo, da morda na naslednjih volitvah oddate glas za koga drugega?

Upam si trditi, da nič od tega – za kar se gre “zahvaliti” našemu volilnemu sistemu. V Združenem kraljestvu, kjer je usoda vsakega poslanca odvisna izključno od volivcev v njihovi volilni enoti, pa je to del političnega vsakdana. Navada je, da imajo poslanci svoje “ambulante” (ang. surgery), kjer individualno sprejemajo svoje volivce. To je odlična priložnost za ljudi s predlogi in pritožbami, pa tudi za tiste z noži pod plaščem. Eden izmed slednjih je 15. oktobra do smrti zabodel konservativnega poslanca Davida Amessa v njegovi lastni “ambulanti”.

Kdo so naši sovražniki?

Napad so takoj obsodili vsi vidnejši britanski politiki in mediji s celotnega političnega spektra. Zdelo se je, da se znova odpira dialog o tem, ali je za varnost poslancev dovolj poskrbljeno. Napadi na poslance v Združenem kraljestvu niso povsem nova težava. Od leta 1981 je bilo med sprejemanjem volivcev napadenih že pet poslancev – od tega so trije poškodbam podlegli. Če k temu dodamo še razmah groženj, ki jih poslanci dobivajo po spletu – večinoma preko družbenih omrežij – ni čudno, da se večkrat čutijo ogrožene pri opravljanju svojega dela.

Posnetek komentarja Izidorja Benedičiča je na voljo na koncu prispevka.

Od umora laburistične poslanke Jo Cox leta 2016 policija grožnje politikom jemlje zelo resno – celo zaporne kazni za spletno nadlegovanje poslancev niso nič nenavadnega. Grožnje s smrtjo in načrtovanje napada na poslanca se obravnava po Zakonu o terorizmu, ki predvideva celo dosmrtno zaporno kazen. V “ambulantah” pa poslanci ljudi sprejemajo brez posebne zaščite, zato so prav tam najlažje tarče.

Vsakič, ko pride do novega napada, se pojavljajo pozivi k dodatnemu varovanju. Toda do strožjih varnostnih ukrepov so najbolj zadržani poslanci sami

Vsakič, ko pride do novega napada, se pojavljajo pozivi k dodatnemu varovanju. Toda do strožjih varnostnih ukrepov so najbolj zadržani poslanci sami. Notranja ministrica Priti Patel je denimo poudarila, da je “prav in primerno”, da imajo volivci dostop do svojih poslancev, in da bi pretirano omejevanje tovrstnih stikov ogrozilo delovanje demokracije. Podobno se je odzval tudi predsednik poslanske zbornice Lindsay Hoyle (sicer član opozicijskih laburistov).

Zelo zgovorne so besede Stephena Timmsa, ki je bil leta 2010 tarča podobnega napada (21-letna simpatizerka islamske države ga je dvakrat zabodla v trebuh). Ponudbo, da bi njegove obiskovalce pregledali z detektorjem kovin, je zavrnil, saj ni želel dajati vtisa, da svojim volivcem ne zaupa. Vse več poslancev priznava, da so zanje žalitve in grožnje del vsakdanjika, a kljub temu svojih stikov z njimi ne želijo omejevati. Vedno znova se namreč izkaže, da je napadalec ekstremist ene ali druge sorte – skrajni nacionalist, socialist ali islamist. Takšni so vendarle še vedno redki.

Normalizacija groženj ali normalizacija srečanja

V Sloveniji pa je videti, da grožnje in žalitve niso le v domeni ekstremistov, temveč so del normalnega političnega življenja. Če bi bile na Otoku grožnje s smrtjo predsedniku vlade nemudoma preganjane, slovenski državni medij o njih poroča povsem neprizadeto, kot da gre za spor med sosedi, ne pa napad na sam vrh izvršilne oblasti države. Nadlegovanje vladnih ministrov na zasebnem izletu v gore bi vsako britansko sodišče nemudoma sankcioniralo vsaj z visoko globo, verjetno pa tudi z večletno prepovedjo približevanja. Podobno nenavaden bi bil negativen odziv opozicije na predlagano novelo zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva globe za verbalne napade na predstavnike državnega zbora. Uvedba globe za žalitev predstavnikov ljudstva je v demokratičnih družbah smešno blag ukrep.

Če bi bile na Otoku grožnje s smrtjo predsedniku vlade nemudoma preganjane, slovenski državni medij o njih poroča povsem neprizadeto, kot da gre za spor med sosedi, ne pa napad na sam vrh izvršilne oblasti države.

Nikakor pa ne smemo spregledati, da ima Matjaž Han prav, ko opozarja: “Če želi politika umiriti razmere v državi, je pogovor boljši kot kaznovanje ljudi, ki se ‘derejo’ na poslance.” Morda ne bi bilo slabo, če bi se slovenski poslanci zgledovali po britanskih kolegih, in ob sobotah za nekaj ur postavili mobilno pisarno v svojo lokalno knjižnico, kulturni dom ali župnijsko dvorano. Da pri nas tega ne počenjamo že sedaj, je v osnovi kriv proporcionalni volilni sistem, v katerem glasujemo predvsem za stranke, ne pa za poslance. Takšen sistem bolj spodbuja zvestobo stranki kakor dialog z domačimi volivci. A tudi to se lahko v prihodnosti spremeni, če si bodo poslanci le vzeli čas za ljudi, jim prisluhnili in se zavedali, da imajo v prvi vrsti odgovornost do njih.

Ko bi vsakemu volivcu namenili deset minut svojega časa, bi morda spoznali, da so tudi politični nasprotniki ljudje z imenom, priimkom, obrazom in življenjem, ne le “zabiti janšisti” ali “leni komunajzerji”. In obratno: ljudje bi lažje ponotranjili, da so poslanci tudi njihovi predstavniki, ne le brezobličen glas v rokah politične stranke. Takšni resnični, osebni stiki bi lahko zelo pripomogli k razelektritvi ozračja. Lažje je groziti neznanemu “hudobnežu” kakor človeku iz mesa in krvi, s katerim si se rokoval in skupaj spil vsaj kavo iz avtomata.

Skratka

V Združenem kraljestvu tak sistem deluje. Poslanci so tudi tam deležni raznih groženj, a se obenem zavedajo, da imajo podporo policije, medijev, poslanskih kolegov in svojih volivcev. Zato lahko nevarnost prostovoljno sprejmejo in se trudijo vstopati v neposreden dialog z ljudmi.

Če želimo tovrsten nivo dialoga doseči tudi v Sloveniji, ne bodo pomagali medijski pozivi, okrogle mize in pogovorne oddaje. Tudi pobude v stilu “Povežimo Slovenijo” ne bodo dovolj. Potrebno si bo zreti iz oči v oči in v sogovorniku prepoznati sočloveka – in od predstavnikov ljudstva smemo pričakovati, da nam bodo pri tem za zgled.

18 komentarjev

  1. Ja dokler si naši politiki mislijo, da živijo na drugem planetu, da so bogovi, da oni lahko delajo kar hočejo (in posledično ljudje, ki so ovce, temu sledijo in tudi ljudje si rečejo, če politiki kradejo, dajmo tudi mi – sebe ne štejem zraven, ker imam etična načela in se ne ravnam po drugih nikjer, imam pa izkušnje z ljudmi, ker delam s prestopniki in vem kaj rečejo, ko mu poveš da je kaznivo dejanje nesprejemljivo), se ne bo ničesar spremenilo. Je pa zagotovo od nas odvisno, koga bomo v prihodnje volili. Glede na članek namreč v Sloveniji ni nikogar od poslancev, ki bi tole, kar je v članku napisano, prakticiral, ni važno ali je lev ali desen.

    Pa tudi v Angliji se je klima spremenila in vsako grožnjo resno jemljejo od umora laburistične poslanke Jo Cox leta 2016 (torej 5 let nazaj nič prej). Slovenija vemo, da je z vsem 100 let zadaj, zato se pri nas zaenkrat ne bo ničesar spremenilo.

  2. Spremembe mora začeti vsak delati pri sebi – majhni koraki; če imaš samospoštovanje, nikogar ne boš žalil, tudi če se ne boš strinjal z njim. Začeti je treba absolutno zagovarjati ničelno toleranco do vsakršnega nasilja, vse prijaviti. Kar se pa tiče pozicije in moči, je pa tako, da kdor ima v dialogu, pogovoru večjo moč in pozicijo, je bolj odgovoren. In pa začnite se ukvarjati s svojimi čustvi.

  3. Volilni sistem ne bo rešil glavnega problema, ta pa je, da se je struktura prebivalcev Slovenije močno spremenila. Če v neki državi živi 5% lenuhov in to z diplomami Univerze EK, zraven pa imamo še najmanj 10% izkoriščevalcev katastrofalnega socialnega sistema, ki je posledica kupovanja volilnih glasov. Da ne govorimo o tem, da se je podeljevalo državljanstvo priseljenim družinam tistih “delavcev”, ki ne delajo v Sloveniji, ampak po večini v Nemčiji, vlečejo pa vse pomoči katastrofalnega socialnega sistema, ki so si ga v svojo korist zgradili ponosni nasledniki ZKS. Matjaž Han ima seveda prav, a ta prav je koristen za njegov žep in žepe ponosnih naslednikov ZKS, ne pa za tisti del državljanov ki delajo in ustvarjajo novo vrednost v tej državi.

    • Se pridružujem vašemu mnenju.

      To, da Slovenijo bremenijo vsi SOCIALNI PREJEMKI – prišlekov iz Juga, pa čeprav “glava družine” dela v Nemčiji, je VELIK PROBLEM.

      Da se to godi, je NAKLEP Levice, ker je te ljudi UVAŽALA v Slovenijo. Mi vsi plačujemo davek, da imajo oni OTROŠKE dodatke, otroci brezplačni vrtec, BREZPLAČNA KOSILA v šoli, ŠTIPENDIJE…… in VEDNO VOLIJO Levico.

      Kar je pa najhujše, imamo sodišča, ki spet ščitijo le Levico. Zato se v Sloveniji lahko vpije: “Ubi Janšu”, ker sodniki tega ne kaznujejo.
      Ko bomo imeli res sodnike, ki bodo sodili po ZAKONIH, ki veljajo za vse, bo tudi pri nas drugače.
      Sigurna sem, da če bi kdo sredi Ljubljane upil: “Ubi Kučana”, bi ga takoj zaprli.

  4. Anglija oz ZK ima enokrožni večinski volilni sistem. in jim očitno deluje. Nihče Angliji ne očita, da ni demokratična država. Naš sistem pa je navadna kloaka. Nikoli ne veš, do zadnjega, kdo je bil izvoljen, zakaj je bil izvoljen in komu je odgovoren. Na referendumu je zmagal večinski volilni sistem, pa je po izdajstvu Ljudske stranke prišlo do spremembe ustave in se je zapekel ta sistem, kjer se volijo stranke in ne poslanci. Lahko bi izpustili liste imen kandidatov, saj je popolnoma vseeno kdo je napisan na volilnem lističu. Lahko je tudi opica. Volilci se upravičeno sprašujejo zakaj hodijo na volitve. Niti nima smisla, saj ne veš koga si volil.

  5. Sorazmerni volilni sistem, po katerem volimo poslance v DZ RS, je ustavno sporen oz. invaliden, kar je z veljavno odločbo ugotovilo Ustavno sodišče RS. Volivci (in kandidati) smo namreč v svojih volilnih okrajih proti-ustavno neenakopravni med seboj (v razmerju 1 : 3), kar je v nasprotju s klasičnim civilizacijskim volilnim načelom 1 volivec : 1 glas.
    Poleg tega pa imajo najožja vodstva političnih strank proti-ustaven privilegij, da po svoji volji oblikujejo in določajo kandidatne liste v posameznih volilnih enotah ter dobesedno vsiljujejo na najvišje ter izvojljive položaje volilnih enot svoje najbolj zveste in najbolj poslušne kandidate. Kar pomeni, da smemo in moremo volivci v posameznih med seboj neenakopravnih volilnih okrajih le pasivno potrditi vsiljeno ponudbo strankarskega volilnega štaba ter da s svojim glasom volivci absolutno nimamo odločilnega vpliva oz. zadnje besede za veljavno izvolitev kandidata v DZ RS.
    Posledica ne-ustavne in ne-demokratične invalidnosti veljavnega sorazmernega volilnega sistema je, da je izvoljeni poslanec dejansko in v praksi odvisen od vodstva politične stranke, ki ga je postavilo na izvojljivo mesto na kandidatni listi, ter da se praviloma tudi čuti najbolj odgovornega in celo politično podrejenega političnemu vodstvu svoje stranke in ne volivcem. Sicer poznamo redke primere prestopnikov in iz-stopnikov (Trček, Zorčič, Sluga, Polnar …) iz katere od parlamentarnih političnih strank, ki se pravno opirajo na ustavno načelo, da so vsi izvoljeni poslanci izvoljenci vsega ljudstva, in ne le volivcev ene stranke. A kot rečeno, je to le izjema, ki potrjuje in utrjuje večinsko uveljavljanje in spoštovanje proti-ustavne oblasti parlamentarne stranko-kracije.
    Žal je obstoječa parlamentarna “elita” vladajoče koalicije in ne-konstruktivne opozicije zmogla nedvoumno odločbo Ustavnega sodišča RS glede spornega sorazmernega volilnega sistema uslišati le delno in komaj z drobnimi “lepotnimi” oz. kvantitavnimi popravki. Povedano naravnost: nedopustna neenakopravnost med volivci in kandidati po posameznih volilnih okrajih se bo sicer za spoznanje zmanjšala, a proti-ustavni ključni vpliv najožjih političnih vodstev na določanje kandidatnih list in izvojljivih kandidatov bo še vedno ostal enako nedopusten.
    Tu je treba jasno in glasno povedati, da je očitno še vedno veljavni ustavno in demokratično invalidni sorazmerni volilni sistem, ki omogoča proti-ustaven privilegij vsiljevanja kandidatov vodstvom političnih strank ter odreka možnost izključnega odločilnega vpliva volivcem, tudi po volji strank trenutno vladajoče koalicije s SDS na čelu.
    Več kot očitno se vsa vodstva parlamentarnih političnih strank še vedno bojijo ustavno načeloma zagotovljenega svobodno oz. avtonomno podeljenega volilnega glasu slehernega volivca ter si z vztrajanjem pri ustavno in demokratično invalidnem sorazmernem volilnem sistemu ohranjajo proti-ustavno nad-oblast nad ne-ustavno in proti-demokratično vsiljeno oblast vladajoče strankokracije namesto resnične parlamentarne demokracije.

  6. Pri nas je problem samo v tem, da je sodstvo zlizano z levimi elitami, ki sedijo v DZ ali pa preprosto, vlečejo niti iz odzadja. Sodstvo je prislužilo 300 milijonov odškodnin ljudem, ki so dočakali pravico v EU, ker jim je bila na naših sodiščih storjena krivica. Zakaj bi za te napake plačevali vsi državljani? Poiskati tiste, ki so botrovali tem sodbam in jim naložiti del plačila in jih posledično odsloviti. To je ukrep, ki bi tudi drugim dal misliti, da je še nekdo nad njimi, ne samo modro nebo.

    Da je dovoljeno blatiti predsednika JJ, kaže na “elite”, ki so zelo dobro živele pod levičarji, imele pogosto tudi skoraj neomejena sredstva – brez dela in sedaj se kaže, da bo tem zajedalcem odklenkalo. Posledica je štala na ulicah, zanimivo, največ v LJ; kjer je največ prisesancev.

    Levica si s temi lenuhi zagotavlja volilno bazo. V DZ bi ponovno delili milijone tistim, ki nikoli niso delali, ne delajo in tudi ne bodo delali. To so bonbončki za volilno bazo.
    Bratuškova se bije po prsih, ker je upokojencem zagotovila – pazite – 6 € – in to vsem enako. Hvala lepa za tako podporo. Upokojenci s polno delovno dobo ne rabimo 6 €, ker smo vsa leta vplačevali v blagajno, res pa je, da so tisti, ki niso delali in imajo zelo malo delovne dobe, tarnajo da so “prikrajšani”??? Dobiš toliko, kolikor si plačeval! PIKA.

    Za tiste, ki ne najdejo dela, so drugi transferji. Čeprav je tudi na tem področju narediti red.
    Pomoč lahko dobijo samo retadirani in invalidi, drugi pa na delo! Delovni mest je dovolj, vendar je prisesančkov preveč, ki pa ne bi delali. Zakaj pa – če so vrsto let samo dobivali!

    Zato je JJ deležen toliko gneva in jeze!

    SOCIALIZEM SE NEHA, KO ZMANJKA TUJEGA DENARJA!

  7. kot vedno… domovinca mal pozablja dejstva…

    ubi janso je kričal en tip lansko leto na protestih.. tega tipa je policija identificirala.. Kak teden kasneje so pa kričali smrt janšizmu..

    in pol je janezek tožil one, ki so kričali smrt janšizmu, tega tipa z ubi janšo je pa gladko pozabil tožit..

    le zakaj vam ni jasno, da je tip “ubi janšo” bil plačanec janezka…

    in pol danes domovinca jamra, kaka krivica se dogaja janezku..

  8. Kot nekdo, ki živi v Londonu naj povem, da gre tu nadzorovanje “sovražnega govora” čez vse meje. Od zaprtih zaradi tega, ker so svojega psa naučili komande na “heil hitler” do ovaduštva “sovražnega govora” Škotskem.Da ne govorimo, da lahko npr. zdravnik za 3x relativno majhno prekoračitev hitrosti na avtocesti izgubi zdravniško licenco! Čista represija.

    Ne rečem, da direktne grožnje ne bi smele biti sankcionirane. Dajati Veliko Britanijo kot vzor je pa tudi precej čez les. Zelo neumno (ali pa nerazgledano).

Komentiraj