Devet od 138-ih zahtev aktivistov, na katere Socialni demokrati niso pristali

Rok Čakš
Zajem slike Twitter Socialnih demokratov
POSLUŠAJ ČLANEK
Kot je znano, so aktivistične skupine levih nazorov, združene pod imenom "Glas ljudstva", političnim strankam izstavile 138 zahtev s pričakovanjem, da se do njih opredelijo. Za nagrado se lahko tiste, ki bi se zavezale k izvedbi večine, nadejajo njihove terenske podpore. Aktivisti so namreč napovedali pohod na teren ter agitacijo za udeležbo na volitvah, ki bo šla v korist strank, ki bi uresničevale njihove zahteve. 

Kot smo poročali včeraj, so se prav vse stranke, ki so pristale prevzem 138 zahtev, zavezale k uresničitvi 77 izmed njih. Na največ zahtev pa so pristali Socialni demokrati in Levica. Prvi jih niso sprejeli le osem, drugi pa pet. 

Pogledali smo, v katerih osmih točkah je SD ostala samostojna in zvesta svojemu programu ter v katerih petih točkah gredo s "svojo" civilno družbo navzkriž v Levici. Pa tudi, katere so tiste najbolj sporne, ki so se jim eni in drugi zavezali, če bodo prišli na oblast. 

Aktivisti so prejeli odgovore sedmih strank: SD, Levice, Lide, Dobre države, Piratske stranke, Vesne in Desusa. Odzive strank SAB, LMŠ in LDS še pričakujejo. Ni pa znano, kako je z Gibanjem Svoboda. Stranka Z.Dej je namreč pred Golobovim prevzemom zahteve prevzela, odgovorov od nje pa ni oziroma jih očitno ne terjajo.

Zahtev niso prevzele SDS, NSi, Konkretno, Povežimo Slovenijo, Naša dežela, SNS in še nekatere manjše stranke.


Aktivisti leve civilne družbe imajo do političnih strank svoje zahteve in pričakujejo, da jih bodo zanje uresničili, če/ko se vrnejo na oblast. V zameno lahko računajo na njihovo terensko agitatorsko podporo, je razbrati iz širšega konteksta te odmevne aktivistične akcije.

Največ aktivistične podpore pri preprečevanju ljudi, naj gredo na volitve in s seboj pripeljejo še pet drugih ter seveda volijo "pravilno", si, po odgovorih sodeč, lahko obetata obe socialistični stranki, Levica in Socialni demokrati.

V Levici so pristali kar na 96 % vseh zahtev, uvesti pa ne nameravajo le šestih. In sicer niso za univerzalni temeljni dohodek, za sprejem zakona o univerzi, ki bi "varoval njihovo avtonomijo", nasprotujejo tudi, da se "političnim strankam in z njimi povezanim pravnim in fizičnim osebam prepove lastništvo podjetij", niso za omejitev županskih in poslanskih funkcij na dva mandata, odkimavajo ideji, da naj izobraževalni sistem vključuje učenje o človekovih pravicah in trajnostnem razvoju ter prenovljen načrt državljanske vzgoje in niso za spust starostne omejitve volilne pravice na 16 let.

Socialni demokrati si ne pustijo vzeti cestne infrastrukture, potenciala jedrske energije, članstva v Natu ...


Skupni imenovalec Levice in Socialnih demokratov z aktivisti iz lastnega ideološkega bazena je 126 zahtev. Dve zahtevi sta takšni, na katere ne pristajata obe socialistični stranki. To je uvedba univerzalnega temeljnega dohodka ter da je županske, poslanske in ministrske funkcije treba omejiti na največ dva mandata.

Tukaj pa je še šest zahtev aktivistov, ki jim je Levica prikimala, Socialni demokrati pa ne.

Denimo zahteva, da se uvede možnost odpoklica parlamenta in naj vlada izpelje referendum o nadaljevanju članstva v zvezi NATO. Naslednja je moratorij na širjenje cestne infrastrukture - aktivisti namreč v gradnji cest za odpravo ozkih grl vidijo problem, saj bi se ljudje morali voziti z javnim prevozom. Prav tako v SD niso za to, da se uvede moratorij na razvoj nove fosilne, jedrske in potencialno okolju škodljive infrastrukture.

Tudi se ne strinjajo z uvedbo strokovne imunitete javnih uslužbencev s področja naravovarstva in okolja "pred zahtevami nadrejenih glede spreminjanja svojega strokovno argumentiranega mnenje o posegu v naravo ali okolje z namenom, da bi se ugodilo investitorju ali volji vsakokratne oblasti," kot so zapisali aktivisti. Prav tako ne podpirajo, da Slovenija odstopi od pogodbe o energetski listini, mednarodne pogodbe, ki jo je podpisalo 57 držav, vključno z vsemi državami EU (Italija je umaknila podpis), in ki, kot pišejo aktivisti, "energetskim korporacijam omogoča, da tožijo države za vrtoglave zneske zaradi njihovih podnebnih politik."

Zadnja od zahtev, ki ni po volji Socialnih demokratov, je zahteva po vzpostavitvi javnega sveta za nadzor proračunske politike, ki si ga aktivisti zamišljajo kot  protiutež fiskalnemu svetu Evropske komisije, ki bi "nadzoroval javnoproračunsko politiko z vidika koristi prebivalk in prebivalcev Slovenije."

Na predaji odgovorov na zahteve je podpredsednica SD-ja Andreja Katič sicer dejala, da niso ustregli samo sedmim izmed njih. A grafika na strani Glas ljudstva jih izkazuje 9.

https://twitter.com/strankaSD/status/1493234763469045763

Levica in SD pa bosta aktivistom med drugim ustregli:


Kot smo že navedli, tako SD kot Levica pristajata na 126 zahtev aktivističnih skupin civilne družbe in se zavezujeta k njihovi izvedbi, če bosta na oblasti.

Med drugim nameravajo uvesti možnost odpoklica županov med mandatom, urediti postopek za odvzem poslanskega mandata, uzakoniti 1 % participativnega proračuna v občinah, zagotoviti boljšo zaščito pravic beguncev, migrantov in Romov, se opravičiti izbrisanim, omogočiti enak dostop do oploditve z medicinsko pomočjo samskim osebam ter posvojitev otrok s strani samskih oseb ter istospolnih parov, ugotavljati nameravajo izvor premoženja politikov ter uradnikov in jim ga odvzeti, če ga ne bodo znali dokazati.

Izobraževalni sistem bi ločili od Cerkve, zasebnim šolam bi financirali samo obvezni del javno veljavnega programa, dodaten javni denar nameravajo zagotoviti okoljskim nevladnim organizacijam, zmanjšati nameravajo živinorejo in se preusmeriti v ekološko pridelavo rastlinske hrane, zvišali bodo minimalno plačo in socialno pomoč, povečali bodo obdavčitev kapitala, uvedli davčno reformo za "pravično porazdelitev bogastva", ostranili bodo žico z meje s Hrvaško, omejili bodo investicije v vojaško opremo, priznali bodo samostojno Palestino, zaščitili avtonomne prostore in Metelkovo 6 podarili nevladnim organizacijam, več sredstev bodo namenili neprofitnim medijem in lokalni kulturi ter zagotovili več denarja nevladnikom s področja kulture. (vse zahteve)

KOMENTAR: Rok Čakš
Zdaj vemo, kakšna bo politika SD-ja in Levice, če prevzameta oblast
Morda se sprašujete, zakaj se toliko ukvarjamo z zahtevami nekih aktivistov, ki so se samooklicali za "glas ljudstva" in zdaj mimo legitimnosti, ki bi izhajala iz volilne podpore, postavljajo zahteve do izvoljenih predstavnikov ljudstva. Odgovor je enostaven - ker se je dobršen del političnih strank zavezal njihovim zahtevam, kar pomeni, da jih bodo, če se bodo hoteli ogniti silovitem pritisku in kritiki, morali tudi uresničiti, če seveda pridejo na oblast. Kot smo že nekajkrat pisali, gre namreč za quid pro quo dogovor: leve aktivistične skupine so politične stranke z levega pola zavezale k uresničevanju svojih zahtev v zameno za lastne volilne glasove ter terensko agitacijo zanje, na katero se podajajo v tednih pred volitvami. In če se levi opciji uspe zavihteti na oblast, si bodo aktivisti pripisali del zaslug ter izstavili račun v zahtevi po realizaciji njihovih zahtev. Da se pri tem ne šalijo, pričajo roki za uresničitev - pri nekaterih so postavljeni v enem letu, drugih leto in pol in tako dalje. Čeprav so zahteve zakamuflirane v prizadevanja za socialno pravičnost, družbeno enakost, podporo manjšin in podobno, pa je v ozadju dobršnega dela le-teh čista ekonomska računica. Pri tem ni nepomembno, da je nekaj več kot 100 organizacij, združenih v "Glas ljudstva", bogatih prejemnikov javnih sredstev - v zadnjem desetletju so bile skupaj deležne več kot 60 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev. V primeru še enega mandata desnosredinske vlade bi bile njihove pipice nedvomno ogrožene, saj desna sredina nima toliko posluha za njihovo sklicevanje na širšo družbeno dobrobit, ki opravičuje tako visoka nakazila iz javnih blagajn na njihove račune. SD in Levica pa se v zgornjih zahtevah nista zavezali le k ohranjanju, temveč k povečanju sredstev za nevladne organizacije - posebej so omenjene tiste s področja kulture ter denimo prepustitev stavbe na Metelkovi 6. Tudi večina drugih zahtev, na katere sta pristali SD in Levica, je proračunsko zelo potratnih - obljube bi se pod težo realnih proračunskih sredstev, potrebnih za njihovo realizacijo, sesule v prah - kar pa še ne pomeni, da ob svojem času ne bodo terjane in v primeru nerealizacije kaznovane preko aktivizma in napadov preko medijev. Je pa SD vsaj pri dobrih šestih odstotkih zahtev ohranila pravico po lastnem odločanju ter presoji, ki gre navzkriž z zahtevami aktivistov. Za odklanjanje blokade jedrskega razvoja, gradnje cest, zavračanja referenduma o članstvu v Natu ter še nekaterih nerealnih zahtev jim je vendarle treba izreči priznanje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golob spet obrnil ploščo: rekonstrukcija vlade samo še »izhod v sili«. Dr. Lukšič: Spet se je pokazalo, da je premier hiter pri besedah, počasen pa pri premisleku
  • 08. 11. 2023
Afera, ki bi morala odnesti Roberta Goloba, a so jo prekrili z meglo »DARS«
  • 24. 10. 2023
Poznavalci: Možnosti za Golobovo preživetje nižje od 50 odstotkov
  • 09. 11. 2023