Kot je znano, so aktivistične skupine levih nazorov, združene pod imenom “Glas ljudstva”, političnim strankam izstavile 138 zahtev s pričakovanjem, da se do njih opredelijo. Za nagrado se lahko tiste, ki bi se zavezale k izvedbi večine, nadejajo njihove terenske podpore. Aktivisti so namreč napovedali pohod na teren ter agitacijo za udeležbo na volitvah, ki bo šla v korist strank, ki bi uresničevale njihove zahteve.
Kot smo poročali včeraj, so se prav vse stranke, ki so pristale prevzem 138 zahtev, zavezale k uresničitvi 77 izmed njih. Na največ zahtev pa so pristali Socialni demokrati in Levica. Prvi jih niso sprejeli le osem, drugi pa pet.
Pogledali smo, v katerih osmih točkah je SD ostala samostojna in zvesta svojemu programu ter v katerih petih točkah gredo s “svojo” civilno družbo navzkriž v Levici. Pa tudi, katere so tiste najbolj sporne, ki so se jim eni in drugi zavezali, če bodo prišli na oblast.
Zahtev niso prevzele SDS, NSi, Konkretno, Povežimo Slovenijo, Naša dežela, SNS in še nekatere manjše stranke.
Aktivisti leve civilne družbe imajo do političnih strank svoje zahteve in pričakujejo, da jih bodo zanje uresničili, če/ko se vrnejo na oblast. V zameno lahko računajo na njihovo terensko agitatorsko podporo, je razbrati iz širšega konteksta te odmevne aktivistične akcije.
Največ aktivistične podpore pri preprečevanju ljudi, naj gredo na volitve in s seboj pripeljejo še pet drugih ter seveda volijo “pravilno”, si, po odgovorih sodeč, lahko obetata obe socialistični stranki, Levica in Socialni demokrati.
V Levici so pristali kar na 96 % vseh zahtev, uvesti pa ne nameravajo le šestih. In sicer niso za univerzalni temeljni dohodek, za sprejem zakona o univerzi, ki bi “varoval njihovo avtonomijo”, nasprotujejo tudi, da se “političnim strankam in z njimi povezanim pravnim in fizičnim osebam prepove lastništvo podjetij”, niso za omejitev županskih in poslanskih funkcij na dva mandata, odkimavajo ideji, da naj izobraževalni sistem vključuje učenje o človekovih pravicah in trajnostnem razvoju ter prenovljen načrt državljanske vzgoje in niso za spust starostne omejitve volilne pravice na 16 let.
Socialni demokrati si ne pustijo vzeti cestne infrastrukture, potenciala jedrske energije, članstva v Natu …
Skupni imenovalec Levice in Socialnih demokratov z aktivisti iz lastnega ideološkega bazena je 126 zahtev. Dve zahtevi sta takšni, na katere ne pristajata obe socialistični stranki. To je uvedba univerzalnega temeljnega dohodka ter da je županske, poslanske in ministrske funkcije treba omejiti na največ dva mandata.
Tukaj pa je še šest zahtev aktivistov, ki jim je Levica prikimala, Socialni demokrati pa ne.
Denimo zahteva, da se uvede možnost odpoklica parlamenta in naj vlada izpelje referendum o nadaljevanju članstva v zvezi NATO. Naslednja je moratorij na širjenje cestne infrastrukture – aktivisti namreč v gradnji cest za odpravo ozkih grl vidijo problem, saj bi se ljudje morali voziti z javnim prevozom. Prav tako v SD niso za to, da se uvede moratorij na razvoj nove fosilne, jedrske in potencialno okolju škodljive infrastrukture.
Tudi se ne strinjajo z uvedbo strokovne imunitete javnih uslužbencev s področja naravovarstva in okolja “pred zahtevami nadrejenih glede spreminjanja svojega strokovno argumentiranega mnenje o posegu v naravo ali okolje z namenom, da bi se ugodilo investitorju ali volji vsakokratne oblasti,” kot so zapisali aktivisti. Prav tako ne podpirajo, da Slovenija odstopi od pogodbe o energetski listini, mednarodne pogodbe, ki jo je podpisalo 57 držav, vključno z vsemi državami EU (Italija je umaknila podpis), in ki, kot pišejo aktivisti, “energetskim korporacijam omogoča, da tožijo države za vrtoglave zneske zaradi njihovih podnebnih politik.”
Zadnja od zahtev, ki ni po volji Socialnih demokratov, je zahteva po vzpostavitvi javnega sveta za nadzor proračunske politike, ki si ga aktivisti zamišljajo kot protiutež fiskalnemu svetu Evropske komisije, ki bi “nadzoroval javnoproračunsko politiko z vidika koristi prebivalk in prebivalcev Slovenije.”
Na predaji odgovorov na zahteve je podpredsednica SD-ja Andreja Katič sicer dejala, da niso ustregli samo sedmim izmed njih. A grafika na strani Glas ljudstva jih izkazuje 9.
#PodpredsednicaSD @AndrejaKatic in #poslanecSD @MarkoKoprivc sta danes Iniciativi Glas ljudstva predala poglede Socialnih demokratov na predloge, ki smo jih 19. januarja letos v stranki prevzeli od iniciative. https://t.co/iFadTrpaIG
— Socialni demokrati (@strankaSD) February 14, 2022
Levica in SD pa bosta aktivistom med drugim ustregli:
Kot smo že navedli, tako SD kot Levica pristajata na 126 zahtev aktivističnih skupin civilne družbe in se zavezujeta k njihovi izvedbi, če bosta na oblasti.
Med drugim nameravajo uvesti možnost odpoklica županov med mandatom, urediti postopek za odvzem poslanskega mandata, uzakoniti 1 % participativnega proračuna v občinah, zagotoviti boljšo zaščito pravic beguncev, migrantov in Romov, se opravičiti izbrisanim, omogočiti enak dostop do oploditve z medicinsko pomočjo samskim osebam ter posvojitev otrok s strani samskih oseb ter istospolnih parov, ugotavljati nameravajo izvor premoženja politikov ter uradnikov in jim ga odvzeti, če ga ne bodo znali dokazati.
Izobraževalni sistem bi ločili od Cerkve, zasebnim šolam bi financirali samo obvezni del javno veljavnega programa, dodaten javni denar nameravajo zagotoviti okoljskim nevladnim organizacijam, zmanjšati nameravajo živinorejo in se preusmeriti v ekološko pridelavo rastlinske hrane, zvišali bodo minimalno plačo in socialno pomoč, povečali bodo obdavčitev kapitala, uvedli davčno reformo za “pravično porazdelitev bogastva”, ostranili bodo žico z meje s Hrvaško, omejili bodo investicije v vojaško opremo, priznali bodo samostojno Palestino, zaščitili avtonomne prostore in Metelkovo 6 podarili nevladnim organizacijam, več sredstev bodo namenili neprofitnim medijem in lokalni kulturi ter zagotovili več denarja nevladnikom s področja kulture. (vse zahteve)
Odgovor je enostaven – ker se je dobršen del političnih strank zavezal njihovim zahtevam, kar pomeni, da jih bodo, če se bodo hoteli ogniti silovitem pritisku in kritiki, morali tudi uresničiti, če seveda pridejo na oblast.
Kot smo že nekajkrat pisali, gre namreč za quid pro quo dogovor: leve aktivistične skupine so politične stranke z levega pola zavezale k uresničevanju svojih zahtev v zameno za lastne volilne glasove ter terensko agitacijo zanje, na katero se podajajo v tednih pred volitvami. In če se levi opciji uspe zavihteti na oblast, si bodo aktivisti pripisali del zaslug ter izstavili račun v zahtevi po realizaciji njihovih zahtev. Da se pri tem ne šalijo, pričajo roki za uresničitev – pri nekaterih so postavljeni v enem letu, drugih leto in pol in tako dalje.
Čeprav so zahteve zakamuflirane v prizadevanja za socialno pravičnost, družbeno enakost, podporo manjšin in podobno, pa je v ozadju dobršnega dela le-teh čista ekonomska računica. Pri tem ni nepomembno, da je nekaj več kot 100 organizacij, združenih v “Glas ljudstva”, bogatih prejemnikov javnih sredstev – v zadnjem desetletju so bile skupaj deležne več kot 60 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev.
V primeru še enega mandata desnosredinske vlade bi bile njihove pipice nedvomno ogrožene, saj desna sredina nima toliko posluha za njihovo sklicevanje na širšo družbeno dobrobit, ki opravičuje tako visoka nakazila iz javnih blagajn na njihove račune. SD in Levica pa se v zgornjih zahtevah nista zavezali le k ohranjanju, temveč k povečanju sredstev za nevladne organizacije – posebej so omenjene tiste s področja kulture ter denimo prepustitev stavbe na Metelkovi 6.
Tudi večina drugih zahtev, na katere sta pristali SD in Levica, je proračunsko zelo potratnih – obljube bi se pod težo realnih proračunskih sredstev, potrebnih za njihovo realizacijo, sesule v prah – kar pa še ne pomeni, da ob svojem času ne bodo terjane in v primeru nerealizacije kaznovane preko aktivizma in napadov preko medijev.
Je pa SD vsaj pri dobrih šestih odstotkih zahtev ohranila pravico po lastnem odločanju ter presoji, ki gre navzkriž z zahtevami aktivistov. Za odklanjanje blokade jedrskega razvoja, gradnje cest, zavračanja referenduma o članstvu v Natu ter še nekaterih nerealnih zahtev jim je vendarle treba izreči priznanje.
Predpustnih norčij ne komentiram.
Rep maha s psom.
Glas ljudstva so nepomembna peščica fundamentalističnih zanesenjakov, ki so ugotovili, da so stranke pred volitvami podobne živalim v času parjenja. Izgubijo namreč pamet.
Če bo Slovenija ujetnica raznoraznih samo-oklicanih odrešenikov Slovenije, ki v svojem življenju niso ničesar ustvarili, radi pa bi odločilno oblikovali politiko te države, potem nam Bog pomagaj.
Ampak je menda tudi sam Bog obupal nad Slovenci, kot pravi zgodbica:
Na obcestnem kamnu je sedel človek in presunljivo jokal, da se ga je usmilil sam Bog in stopil predenj v človeški obliki , ter ga vprašal, zakaj joka, hoteč mu pomagati. Jokajoči je odvrnil: “Slovenec sem.” Bog je zmajal z glavo in odvrnil: “Tebi pa tudi jaz ne morem pomagati.”
Si predstavljate, da bi SDS na teren poslal aktiviste?? Hahaha, kak gnev bi to bil. Najmanj za Hitlerjugend bi bili označeni. Nikini aktivisti pa, ja no, kot da ni to nič tacega…
Debela Berta, se ti ne zdi, da takšne etikete povedo več o tistem, ki jih izreka, kot o tistem, kateremu so namenjene?
Velik del zahtev aktivistov je bolj ideološko nabijanje in ni združljiv z Ustavo. Zadeve bi padle na Ustavnem. Je pa jasno – gre za denar.
debela_berta – tokrat se strinjam. Kriteriji niso isti, daleč od tega. Vidim pa dolgoročno plus takšnega razvoja dogodkov: omenjene organizacije so se tako razkrinkale, da bo tudi desno-sredinski pol sedaj videl, kakšna mašinerija se je v državi vzpostavila in kakšno delo konservativce, desni pol, oz. prave alternativce ( 🙂 ) čaka, da se zadeve nevtralizira oz. uravnoteži. Mislim pa, da se je moč teh organizacij bistveno podcenjevalo in smo za to situacijo veliko sami krivi.
Gibanje ne gre podcenjevati.
Zgodovina nas uči, da so takšna goibanja spremijala svet. Včasih na bolje, večinoma pa na slabše.
Gibanja so nevarna pred vsem zato, ker jih vodijo aktivisti.
Večine ljudi, politika ne zanima. Ukvarjajo se s svojimi problemi in jih sami rešujejo, saj na svetu ni države,ki bi se lahko ukvarjala s posameznikom.
Aktivisti pa so zagreteži ,ki želijo s silo uveljaviti svoje idelale, ne glede na to, ali so smiselni in koristni, ali ne.Ni nam potrebno kam daleč. Poglejmo si samo, kaj nam je naredil domači aktivizem, ko je peščca komunistov prevzela NOB in zavladala s terorjem.
Večina komunistov ni vedela, kam bodo pripeljali družbo. Ko so se zavedali svoje krvoločnosti, je marsikateri omagal, ali pa se zapil, celo znorel.
Nekaj podobnega se dogaja danes.Vprašati se moramo, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmagajo prav ti aktivisti?
Ali bodo ravnali drugače,kot so ravnali njihovi vzorniki?
Tudi oni so bili mladi, prepojeni z ideali.
Bii so prepričani, da je potrebno odstraniti kapitaliste in kulake. In so jih.
Današnji aktivisti so prav tako prepričani, da je potrebno odstraniti …. Koga? Najprej Janšo! Potem SDS, potem NSi, potem duhovnike,pa nekatere učitelje, pa kapitaliste, pa trgovce, pa kmete, pa še in še .
Ali si tega želimo?
Spomnimo se: začelo se je na Čebinah, ko je peščica komunistov velikonočno srečanje proglasilo za kongres zveze komunistov. Še do sedaj nimo prešteli vseh žrtev, da o tem, kam so jih zagrebli ne vemo. Pa so razglašali boljše življenje.
Tudi sedaj se bliža Velika noč in paziti je treba, da se ne pojavi še kakšen kongres, ki bo obljubljal boljše življenje.
Zadeva je konkretna. To ni le ideološki balast, to je resnični napad levice. Desnica ima še morda 5 minut, da se zbudi. Zadeve kot so kopanje po diplomi Masleše, plača gospoda Goloba, morda celo ustavne presoje programov, oziroma distanciranje od totalirizma strank SD in Levica, desnici ne prinašata nič, ji pa znata odnesti tiho, konzervativno sredino. Vse te zadeve je treba preseči zgolj z poudarjanjem uspehov vlade, ki so nedvomno bili, kar je tudi največji trn v peti levih strank.
Glas ljudstva? Katerega ljudstva? Aha, tistega iz neskončnih presitih NVO-jev, ki leta in leta samo sprejemajo denar za nič dela.
To je glas ljudstva!?? In ti kljukci bi radi učili in šolali 99,99 % državljanov? Ki hodijo v realnem sektorju delat, da lahko ti NVO-ji brezdelno postopajo in gnjavijo takrat, ko ni na oblasti njihov rdeči mesija!
Ni jih za podcenjevati, ga. Štajerka – kot sta opozorila že Uroš in APMMB2. Ni jih tako malo in bogato so podprti z denarjem. Če razgibajo in pridobijo mlade ljudi (ki jih ni težko zmanipulirati z lepimi besedami), lahko naredijo veliko škode. Zraven se bodo priključili mnogi starejši, ki svoja obzorja širijo preko resničnostnih šovov in MSM medijev in se itak samo pritožujejo za vsako figo. Jih poznam kar dosti. Ni variante, da bi sprejeli nekatera dejstva. Raje se skregajo. Obstaja realna nevarnost, da se Slovenija po volitvah spet zapelje “v rikverc”
Tebi ne bo hudega. Imaš gozd in se lahko skriješ v kak medvedji brlog. Za vsak slučaj prej potrkaj …