Desus v tipičnem političnem šovu tik pred zdajci spremenil odločitev: interventni zakon po vetu še enkrat sprejet

vir foto: dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Državni zbor je danes na zahtevo državnega sveta ponovno odločal o interventnem zakonu oz. zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin.

Po vetu državnega sveta je morala za vnovično potrditev zakona glasovati večina vseh poslancev, torej najmanj 46. To se je tudi zgodilo, z izidom 48 proti 39 so ga podprli v koalicijskih SAB, LMŠ, SD in SMC ter tudi poslanci DeSUS z izjemo Roberta Polnarja.

To pomeni, da je država sprejela enega najpomembnejših zakonov za to, da se proračun tudi dejansko uveljavi. Koalicija je tako prestala enega najhujših preskusov, saj se je ves čas zdelo, da Desus ne bo podprl zakona in je s tem tudi grozil. Desus je namreč v tipičnem političnem šovu tik pred glasovanjem zahteval 45 minutno prekinitev, v kateri je kot kaže dobil svoje ali pa vsaj dokončno spremenil svojo pozicijo in glasovanje ter podprl zakon.

Že pred sejo je premier Šarec opozoril, da to ne bo za nikogar dobro in da ne razume izsiljevanja Desusa. Na drugi strani pa je Janez Janša ocenil, da življenje koalicije ne bo dolgo.

Povprečnine za občine ne bodo višje


Prvak DeSUS, Karl Erjavec je skozi ves dan vztrajal, da bodo njegovi poslanci danes podprli interventni zakon le v primeru, da bodo vodje poslanskih skupin LMŠ, SD in SMC s podpisom zagotovili, da bodo zakon takoj po uveljavitvi novelirali in določili izredno usklajevanje pokojnin v odstotkih. Vodje poslanskih skupin koalicije teh podpisov niso prispevali.

Za ponovno potrditev zakona je bilo potrebnih najmanj 46 glasov, pri čemer so bili ključni prav glasovi DeSUS. Pri prvem glasovanju je namreč zakon podprlo 56 poslancev, poleg koalicijskih tudi SNS in NSi, vendar pa je slednja danes sporočila, da glasov ne bo vnovič prispevala, ker da ne bodo reševali vlade.

Desus je nato tik pred zdajci prosil za prekinitev in nato v glasovanju podprl zakon, kar pomeni tudi, da se povprečnine občin, zaradi katerih je državni svet sploh sprejel veto, ne bodo zvišale.

Finančni minister Andrej Bertoncelj:

"Občine bodo v letu 2020 prejele dobrih 30 milijonov evrov več kot v letu 2019 ... obenem pa je že skoraj pripravljen tudi predlog zakona o razbremenitvah občin, ki jim bo znižal stroške za več kot 30 milijonov evrov. A tudi ob sedanji povprečnini občinam denarja ne primanjkuje, po podatkih za prvih deset mesecev letos so proračuni občin za več kot 100 milijonov evrov v presežku."

Erjavec: Desus je pri takih stvareh neizprosen


"Naj predsednik vlade Marjan Šarec razmisli o tem, kaj se bo zgodilo, če interventni zakon ne bo sprejet," je še pred sejo opozoril Erjavec in pojasnil, da so se na četrtkovem srečanju koalicije dogovorili za spremembo zakona. Stvar je po njegovih ugotovitvah povsem preprosta: "Če podpise dobimo, gremo na kavico in se veselimo proračuna."

Na vprašanje, kako je lahko po dogovoru koalicije danes bilo še vse "v zraku", pa je odgovoril: "Morda pomanjkanje politične kilometrine. Veste, ko gre za te stvari, je DeSUS oz. Erjavec neizprosen."

Šarec: Zapenjanje Desus nima nobenega smisla


Premier Marjan Šarec je že pred sejo opozoril, da bo zavrnitev interventnega zakona prinesla več škode kot koristi. »Od tega nihče ne bo imel ničesar pozitivnega, najmanj pa država. Najpametneje je, da zakon poslanci potrdijo, zatem pa lahko usklajujemo predlog DeSUS glede izredne uskladitve pokojnin. Ta nenazadnje tudi ni slab,« je menil Šarec.

Pogojevanje DeSUS-a je po Šarčevem mnenju pričakovano, a obenem opozarja: "Vsak, ki nosi funkcijo, je odgovoren za stanje v državi, stanje financ in proračuna." Če interventni zakon ne bo sprejet, pa se bodo po njegovih navedbah sprostili ukrepi v javnem sektorju, kar po nekaterih ocenah pomeni 100 milijonov evrov. "Vemo, kaj to prinese, poruši celoten sistem, med drugim nagrajevanja in napredovanja," je dejal v izjavi pred sejo DZ in opozoril, da tudi izrednega usklajevanja pokojnin v tem primeru ne bi bilo. Šarec je dejal, da zato ne razume pogojevanja DeSUS. "Tudi naša stranka to težko razume, glede na to, da skušamo delati državotvorno, tisto, kar je dobro za proračun, državo in za ljudi. Takšno zapenjanje nima nobenega smisla."

Janša: Koalicija bo imela ogromno težav


Predsednik SDS Janez Janša je ob robu današnjega sprejema v počastitev 30. obletnice ustanovitve Demosa dejal, da prej ali slej pričakuje predčasne volitve, saj da sedanji koaliciji zmanjkuje "bonbončkov", zato "bodo velike težave".

Po besedah Janše manjšinske vlade ne preživijo dolgo, če so razdrobljene. "Tudi Demosova koalicija, ko je postala manjšinska, ni živela dolgo. Zato se je Demos tudi razpustil," je potegnil vzporednico z dogajanjem pred 30 leti. V sedanji koaliciji bi tako po prepričanju Janše lahko vlado "še nekaj časa ohranjali pri življenju, a veliko drugega kot škode ne morejo delati". "Dokler se je delilo bonbončke ter zadolževalo prihodnje generacije, je šlo. Ta 'štrikec' se zmanjšuje in bodo velike težave," napovedal prvak SDS.



[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
KOMENTAR: Uredništvo
Koalicija pričakovano (še) ni razpadla
Strah pred Janšo, še posebej pa pred novimi predčasnimi volitvami se je še enkrat potrdil kot pomembno vezivno tkivo, ki to nestabilno manjšinsko koalicijo nekako drži skupaj. Stranke kot je DeSUS, SAB in SMC se zavedajo, da bi ponovno preverjanje njihove podpore pri volivcih peljalo v katastrofo. Zanje seveda. Opozicijskemu vodji Janezu Janši sicer načeloma lahko pritrdimo, da bo slej kot prej zmanjkalo bonbončkov, kar bo sprožilo razpad te razglašene zveze ter zelo verjetne predčasne volitve. A dejstvo je, da bodo skušali skupaj vztrajati kolikor dolgo se bo dalo. In možnost predčasnih volitev bo naraščala sorazmerno z bližino konca mandata. Bolj ko bodo redne volitve na obzorju, večja bo panika med tistimi, ki jih javnomnenjske ankete odpisujejo. In posledično bo večja verjetnost po nepredvidljivih, celo drastičnih ravnanjih, ki bi njihovo podporo vendarle obrnili navzgor. V takšnih razmerah Divjega zahoda pa se lahko zgodi marsikaj. Pri čemer pa ni nepomembno, kako bo svojo strategijo zastavil Janez Janša in koliko ga bo premamilo v poskus, da se še zadnjič vzpne na čelo države tik pred drugim predsedovanjem Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike