DeSUS: naj poslanci glasujejo po navodilih vodstva ali po svoji vesti?

Uredništvo
Vir foto: Facebook stranke DeSUS
POSLUŠAJ ČLANEK
Razkolu v stranki DeSUS ni videti konca. V minulem tednu so se odnosi med tremi neposlušnimi poslanci in začasno zastopnico Brigito Čokl, ki je na mestu vodje stranke nasledila Karla Erjavca zaostrili do te mere, da med seboj komunicirajo preko odvetnikov. Poslance zastopa Franci Matoz, Čoklovo pa pisarna Pirc Musar & Lemut Strle.

Zgodba razkriva tudi nekatere dimezije slovenske politike, ki so na prvi pogled neopazne, a so za demokracijo bistvene. Da bi jih prepoznali, pa je potrebno poznati širšo zgodbo, zato jo razjasnimo.

Ostra retorika Brigite Čokl


Po pretresih, ki pestijo DeSUS (notranja nesoglasja, menjave vodstva, odhodi in izključitve poslancev, razhajanja med vodstvom stranke in lokalnimi odbori, itd.), je začasna vodja stranke Čoklova v začetku meseca v medijih večkrat izrazila stališča, da je za razhajanje v stranki krivo soliranje poslanske skupine. Kot poroča POP TV, Čoklova poslancem Jurši, Simonoviču in Hršaku očita pobalinstvo, ker naj bi ti zaradi lastnih računic podpirali stališča SDS in zato ne glasujejo v skladu s stališči DeDUS-a.

Za Kanal A pa je svoja stališča pojasnila takole: "Poslanci nočejo dojeti, da smo prestopili v opozicijo. Poslanci so osvojili neko svojo držo, ki je zagotovo podkrepljena s strani vodilne stranke. Glede na to, da pa so naši poslanci izrazili, da ne mislijo več nastopati na naslednjih volitvah, je jasno, da želijo obdržati svoj mandat."

Čoklova meni, da je podpora DeSUS-ovih poslancev vladni koaliciji nesprejemljiva in obsojanja vredna ter nesodelovanje upornih polancev pri glasovanju o nezaupnici ministru Simonitiju opiše kot pobalinstvo. Za Delo je povedala tudi, da s takim ravnanjem stranki neizmerno škodijo. Zato je proti takšnemu ravnanju ob prevzemu funkcije napovedala politiko "palice" (saj naj bi bili zgolj "korenčki" premalo), s katero naj bi kaznovala neposlušne poslance. V tem kontekstu se je omenjalo tudi izključevanje iz stranke kot skrajni ukrep, s "palico" pa želi zastopnica, kot je povedala za Kanal A, stranko poenotiti ter ji vrniti moralno-etični kodeks.

Svoboda govora ali napad na dobro ime?


Poslanci Jurša, Simonovič in Hršak pa takšna stališča vidijo kot napad na čast in dobro ime, zato je v njihovem imenu odvetniška pisarna Francija Matoza Čoklovi poslala opomin pred tožbo s pozivom, naj izjave prekliče. Slednja tega ne namerava storiti, in poslancem odgovarja z dopisom odvetniške pisarne Nataše Pirc Musar, v katerem je poziv poslancev označen za poskus ustrahovanja in utišanja tistih, ki se ne strinjajo z vladajočo politiko, izjave Čoklove pa so opisane kot uresničenje svobode političnega izražnja.

Obe strani sta se torej znašli v začaranem krogu. A dejstvo je, da 82. člen slovenske ustave pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. To pomeni, da poslanec po zakonu lahko glasuje, kakor hoče, in ni dolžan slediti niti navodilom lastne stranke (v teorijo odgovarja le ljudstvu). Ta ga zaradi morebitne neposlušnosti sicer lahko sankcionira po statutu, a te sankcije morajo biti v skladu z zakonodajo. V nobenem primeru pa poslanec ne more biti kazensko odgovoren za svoje glasovanje. Neposlušni poslanci z glasovanjem v neskladju z navodili stranke torej niso storili nič protizakonitega.

Iz navedenega pa bi lahko sklepali da izjave predstavnice Čoklove hočejo poslance "disciplinirati", da bi glasovali po navodilih stranke, kar pa bi lahko bilo protiustavno.

Kljub temu se nekateri z njeno retoriko strinjajo:

https://twitter.com/blaz_zgaga/status/1380511740950089733

Drugi pa se sprašujejo o smiselnosti cele situacije:

https://twitter.com/KatarinaUrankar/status/1380566964897202180

https://twitter.com/vinkovasle1/status/1380856721887879168

Ali gre res za ustrahovanje na eni in napade na dobro ime na drugi strani, lahko odloči le sodišče. A glede na to, da so pri DeSUS-u za ponedeljek napovedali sejo izvršilnega odbora in sveta stranke obstaja možnost, da se situacija umiri, preden primer pride v roke sodnemu sistemu.



 

 

 

 

 

 
KOMENTAR: Uredništvo
Interesi in politična interpretacija zakonov pomembnejša od vesti?
Takšni zapleti so glede na razmere pri stranki DeSUS nekako pričakovani, odpirajo pa več dilem kot prinašajo odgovorov. Pereča dilema v slovenskem političnem prostoru je vprašanje, komu naj sledi poslanec? Volji stranke, volji ljudi, ki so ga izvolili, ali svoji vesti? Razmere se spreminjajo, in stranke (posebno je to značilno ravno za DeSUS) se obračajo glede na trenutne potrebe akterjev, ki jih obvladujejo; enkrat je stranka vladna, drugič tej isti vladi nasprotuje, in očitno je, da poslanci nimajo vednno dovolj manevrskega prostora, da bi glasovali po svoji vesti, kar jim narekuje ustava. Če gledamo zgodbo skozi prizmo trenutnih političnih razmer, vidimo, da niti ni bila poslanska skupina DeSUS tista, ki bi bila usodna za stranko, kot trdi Čoklova. Poslanska skupina (oziroma njenii posamezni člani) je kljub razglašenosti pokazala več načelnosti od vodstva stranke, ki je po potrebi menjalo stališča, in verjetneje so bili za stranko usodni interesi zunanjih sil in nozmožnost vodstva, da bi stranko konsolidiralo v ideološkem in kadrovskem smislu. Kakorkoli že se bo zadeva končala, tudi v tem primeru je jasno, da je zakonitost dejanj vpletenih (kot vedno) stvar politične interpretacije, a dejstvo ostaja, da ima poslanec pravico glasovati brez popuščanja zunanjim vplivom. Vsaka stranka ima sicer v statutu predvidene mehanizme za sankcioniranje neposlušnih članov, in naravno je, da članstvo deluje v skladu s splošno ideologijo stranke. Te sankcije seveda ne smejo posegati v človekove svoboščine. Problem pa nastane, kadar ideologije ni več, in DeSUS je tipičen primer stranke z izgubljenim kompasom, ki jo interesi premetavajo po razburkanem političnem morju. V takih primerih vezivo med članstvom izgine, in le še vprašanje časa je, do kdaj bodo gasilske akcije vsakič novega vodstva stranko še držale skupaj. Bodo za konsolidacijo potrebni novi obrazi, združeni v nasprotovanju vladi?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

https://servis.sta.si/fotoservis/1307281
Glas upokojencev: satelit SDS, prosti strelec ali kamenček v mozaiku prihodnje slovenske vlade?
  • 22. 01. 2024
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja