Vpogled v trenutno politično izbiro: desnica mora postati všečna, če želi končati histerijo »samo da ni Janša« (2. del)

Prej ko si desnica prizna, da je z Janšo na čelu dosegla plato in boljšega rezultata ne bo, bolje bo za Slovenijo. Če bo želela pritegniti volivce na desni, ki ostajajo doma, bo treba zamenjati protagonista. Tega SDS ne zna, tako da bo treba počakati, da se zbudi kdo drug. Do takrat bo JJ "zmagovalec volitev", a bodo dejansko vladali levi. Razen v primeru da se med sabo pokregajo, kar pa na srečo desnice tudi ni nemogoče.

Aktualni vladi in vladajoči desno-sredinski koaliciji nikakor ne more biti v korist, da je prisiljena nenehoma sprejemati in vsiljevati večini neprijetne in nepopularne omejevalne ukrepe, ob katerih opoziciji sploh ni treba kaj dosti delovati, saj se lahko zastonj "šlepa" na vsakršnih narcisoidnih mestnih in vaških "originalih", militantnih zagovornikih abstraktnih človekovih svoboščin in pravic varuhih ter zagovornikih nepremakljivega in nespremenljivega doseženega "statusa quo", ki vztrajno destruktivno spodbujajo in histerizirajo "javno mnenje" po družabnih omrežjih, spletnih, AV in tiskanih medijih.

A na drugi strani ima vlada tudi blagodejno možnost in priložnost da s proračunskimi nadomestili, dodatki, premostitvenimi finančnimi ukrepi tudi učinkovito blaži vsakršne osebne in kolektivne socialne stiske ter blaži razmere in posledice ene najhujših globalnih družbenih kriz po 2. svetovni vojni.
A, začuda, javnost vseh teh pozitivnih ter materializiranih in merljivih ukrepov in po mnenju destruktivne opozicije celo otipljivih "predvolilnih bonbončkov" ne jemlje kot zaslugo in pozitivno prizadevanje odločevalcev, ampak kot nekaj samoumevnega ter vsekakor zasluženega.

Dejstvo je, da ima vlada in vladajoča koalicija nenehne težave s strokovno utemeljeno in domišljeno, učinkovito in prebojno konstruktivno komunikacijo z javnostmi, kar izjemno uspešno izkoriščajo in izrabljajo tako stranke opozicije kot njim zvesti enovito strateško vodeni in organizirani medijski lakaji, ki od prvega dne te vlade permanentno in stopnjevano ustvarjajo mogočno in prepričljivo medijsko "drugo resničnost" kot lokalno in univerzalno fantazmagorično podobo domnevne avtoritarne države. Kjer je po njihovih kriterijih in merilih narobe tudi vse tisto, kar sami ocenjujejo v drugih evropskih državah, kot da je edino samoumevno in prav.

Igrati na "všečnost" vladanja v obdobju, ko razmere zdravstvene in družbene krize od vsake oblasti in od vseh odločevalcev terjajo hitro in strokovno utemeljeno odzivnost ter demokratično kolikor je mogoče sorazmerno in vključujoče upoštevanje vseh delov države in vseh interesnih skupin prebivalstva, bi bilo najbrž neodgovorno, nepošteno in tudi brez pričakovane "nagrade" volivcev. Znano je, da volivci hitro in brez slabe vesti pozabijo vse trenutne uspehe in koristi s strani posamezne vlade kot samoumevne in nujne, kar vemo vsaj od Churchillovega volilnega poraza po za zaveznike zmagoviti 2. svetovni vojni naprej.

Kar pa seveda ne pomeni, da se sme vlada in vladajoča koalicija neodgovorno požvižgati na lastno verodostojnost, na temeljno človeško poštenost in zavezo dane besede ter na dostojno komuniciranje z vsemi državljani, v imenu katerih in v korist katerih mora sprejemati in uveljavljati najboljše zakone, ukrepe, priporočila.
Kdor je enkrat javno "nepreklicno odstopil" in kdor se potem obnaša s prezirljivo nevednostjo do sebe in drugih, pač ne more več pričakovati ne človeškega in ne statusnega političnega spoštovanja od svojih ministrskih kolegov v vladi, kaj šele od drugih osebkov v politični areni in od celotnega volilnega telesa.

Tu pač še zdaleč ne gre zgolj za "všečnost", ampak za temeljno in ključno človeško poštenost, resnicoljubnost, vztrajanje pri dani besedi, in sicer ne glede na posledice za lastno ugodje in/ali interese lastne interesne skupine.

Ob včerajšnjem gostovanju KUL-ovcev v Odmevih, moram pohvaliti g. Berganta, saj je samooklicanim zmagovalcem naslednjih volitev, postavil - sicer nekoliko plaho - kar nekaj dobrih vprašanj, s katerimi je tudi načel to njihovo visoko samopodobo.
Ni postavil še čisto pravih vprašanj, na temo - da so že bili v vladi in pobegnili - zakaj še vsega tega kar sedaj obljubljajo, vendar niso že storili, ampak, tokrat je bil bil kar sprejemljiv. Toliko let blebetanja in obljub, pa samo spotikanje aktualne vlade, ki dela, kljub spotikanju in netenju nemirov z neskončnimi peciklfesti.

Tako da, na RTV SLO je očitno potegnil - vsaj upam - novi veter. Kar pa ne morem trditi za POP TV in g. Slaka. Ker tam pa je bilo vsem štirim dovoljena ura pravljic. Že vse videno in slišano, pa še vedno silijo v politiko in vlado.

Ta nastop s "pionirskimi zavezami" je nezrel in je posledica izrazitega strahu pred tem, da ne bodo dosegli parlamentarnega praga. Res je tudi, da noben od teh štirih ni material za zmago. Formirajo se nove sredinske stranke, ki bodo pobrale glasove ravno na levi.

POP TV lahko "meri" podporo in jo prireja, nad rezultati volitev pa bodo ti štirje "pionirčki" zelo razočarani. Čeprav snubijo svingersko Nsi in si stiskajo na srce Demos.
Mimo je vaš čas, preprosto s tem, kar ste pokazali oziroma NISTE POKAZALI - KER NE ZNATE.

Saj to vsi vemo. To je klasični manjko demokracije. Ampak desnici se zaradi tega ni treba spreminjati. JJ ni všečen ali povedano drugače, komur je,je in komur ni,pač ni. JJ nam to vsem tudi pove. Če se z mano strinjate,prav,če se ne,vaš problem. To je v resnici znak znak odraslosti in zrelosti. Si v politiki želimo ljudi, ki povedo svoje mnenje in za njim stojijo ali nedorasle narcisoide? Očitno bolj druge. Kovid kriza nas je razgalila do kosti. Kot narod in posameznike. Povezava med cmeravim narcisom in levico je postala evidentna. JJ ni populist. Ravno obratno. Populistom ljudje vzklikajo, nepopulistom demonstrirajo. Ali bi se desnica morala ukloniti politični realnosti cmeravega naroda z levo oprano glavo ali nadaljevati s tem,kar je. Desnica je konzervativna. Trezna,dolgočasna,zmerna, evolutivna, realna, hladna. Kot taka v narcisoidnem,egoističnem,neodgovornim in laskanja navajenem volivcu zbuja odpor. Ko desnica trdi,da je za uspeh potreben trud,delo,odrekanje in načrtovanje,nam populistična levica obeta Paradiž,zato ker da smo. Oni nas razumejo in nas imajo radi, desnica pa zahteva delo in odrekanje. Koga bo volil post-socialistični človeček,ki so ga 50 let učili,da Tito in partija mislita in odločata za vse nas? Človeček,ki so mu vzeli vsakršno odgovornost zase in za druge? Realno stanje države,ki je 23 letih levih obljubašev, na robu katastrofe ne šteje. Že samo soočenje s tem zahteva napor, ki ga levi volivec ni niti zmožen niti voljan vložiti. Koga briga,ds so nas Čehi zdavnaj prehiteli,če raje vidimo njihove bele nogavice v sandalih? Koga briga korupcija,če jo bodo plačali otroci? Kakršni volivci - take vlade. Vprašanje za desnico pa je ali si bo ostala zvesta, kljub samo občasnim uspehom ali pa bo postala leva. Jaz vem, česa si želim od njih.

Kaj ko bi nehali prišleke z juga zmerjati s čefurji,oni nikakor niso kar vsi po vrsti za levico,jih pa mi sami s svojim obnašanjem pošiljamo v njihovo naročje.

Pred "samodani janša" je bil prej "samodani petrle, bajuk , pučnik, podobnik... celo ljudmila je bila ludamila". Janša samo dlje zdrži in je bolj sposoben, zato se zdi, da gre samo zanj. Tako, da je vseeno koga desnica postavi za frontmena, takoj bo deležen tretmaja, ki so ga imeli dosedanji liderji desnice. V vseh MSMjih.

Glede na dogajanje okrog nas, npr. deželne volitve v Avstriji, izzid nemških volitev, se bojim, da je v zraku vse kaj drugega kot zgolj forma oz. verbalni kič na katerega padajo Slovenci.
Joker v vlogi tv voditelja na POP TV npr. ne vpraša KULovcev glede rezultatov njihovih levih vlad s praktično enakimi obljubami, iz praktično istih ust in v praktično vsem 30 letnem obdobju Slovenije. Ta verbalna driska očitno ustreza tudi njim, medijem oz.tajkunskim lastnikom.
Taka zblojenost medijev in njihovih akterjev vodi lahko edino v zdraharstvo in razgrajanje sodrge na ulicah, ki se sploh ne zaveda, da s tem odpira prosto pot kraji državnih sredstev namenjenih razvoju države in družbe; torej kraji nas državljanov. S tem je demokracije žal konec, pa se še razvila ni. Verjetno je problem tudi v zelo nevzdržni drži tožilstva, sodstva in kar najbolj skrbi, tudi Ustavnega sodišča, ki očitno odloča na podlagi dnevnega razpoloženja, da ne rečem celo, da mi osebno US daje videz, da ima ne preveč bistre prišepetovalce.
Zato menim, da je resnično potrebno počistiti ta Avgijev hlev v vseh državnih servisih, vseh!

To je to!

To je velik manjko na desnici. Glede tega je potreben konkreten interni samokritični program, ki ga naj pomagajo oblikovati nepristranski strokovnjaki.
Izrednega pomena je tudi, da se vključuje v komunikacijo z javnostjo tudi mlajše, ki bodo lažje prepričali mlajše.