Desnica mora izginiti. Da je to mogoče le na volitvah, je šibkost demokracije. Možina pa naj drži jezik za zobmi

Rok Čakš

Vir osnovne foto: Twitter NSi
POSLUŠAJ ČLANEK
Da temperatura pred aprilskimi volitvami tudi izven političnih krogov narašča že sredi zime, priča zaostrovanje javnega diskurza tako na družabnih omrežjih kot v medijih. Pri tem ni nepomembno, da citati iz naslova ne pripadajo nekim spletnim anonimnežem, temveč javnim osebnostim z dostopom do osrednjih medijev.

Profesorica in publicistka Svetlana Slapšak je v svoji kolumni za Večer zapisala, da je "izginotje desnice iz političnega življenja osnovni pogoj za preživetje", njene besede pa so v Mladini razglasili za izjavo dneva.

Ta medij je bil zvočnik tudi za žaljivo pesem "umetnice" Svetlane Makarovič, ki je novinarja TV Slovenija Jožeta Možino med drugim ozmerjala s poklicnim lažnivcem ter mu zabrusila, naj drži jezik za zobmi. Da je znak šibkosti demokracije to, da se "skrajno desnico" z oblasti lahko odstrani samo na rednih volitvah, pa je na Twitterju zapisal kontroverzni novinar MMC RTV SLO Boris Vasev. 

Diskreditacijski članek na račun do desnice (in levice) kritičnega publicista in komentatorja Luke Lisjaka Gabrijelčiča si je privoščila tudi Nova24TV.si.

"Žaljenje, poniževanje, zmerjanje in vse oblike osebne diskreditacije so nasilje," pa je v Nedelu zapisal publicist in družinski terapevt Izidor Gašperlin. Ter dodal: "Ko gre za nasilje, so nenaši lahko samo tisti, ki nasilje izvajajo."

"Desnice ne potrebujemo"


Analizo, zakaj mora slovenska desnica izginiti iz političnega življenja, je za sobotno prilogo Večera naredila antropologinja in publicistka Svetlana Slapšak

"Ne upam si omeniti te dragocene besede, toda popolni padec javnega govora je prinesel osvoboditev mnogim, ki so z zaskrbljenostjo opazovali politično degradacijo in upali, da je stvari mogoče popraviti: mogoče jih je popraviti samo tako, da se vladajoča kasta sesuje sama vase, izgubi vsak razlog za obstoj, biološko izumre, karkoli, samo ne 'uravnoteženje'," je razvijala svojo misel.

Po njenem bi moralo biti vsaj za kuhinjsko mizo jasno, da "desnica nima več kaj povedati in storiti, da se mora po tridesetih letih umakniti in izginiti iz svoje nenehno retrogradne politike."

Kot meni Slapšakova, je desnica  pripeljala do kritične točke osiromašenja prebivalstva in uničenja vsega, kar je še vzbujalo upanje. Obremeniti drugo vlado z njeno prisotnostjo, s katero bo, resda v manjšem obsegu, počela enako kot prej, pa po njenih besedah ni niti pošteno niti koristno.

"Odkrito povedano, nekaj časa, morda za vedno, desnice ne potrebujemo, ker preprosto ni storila ničesar, da bi bilo življenje za večino boljše. V času umiranja brez potrebe, siromašenja brez razloga ter vtepanja v glavo brez pismenosti in kulture je izginotje desnice iz političnega življenja osnovni pogoj za preživetje," je v Večeru zaokrožila svoj pogled na politično opcijo, ki ji nasprotuje.

Nad njenimi besedami so bili v tedniku Mladina tako navdušeni, da so jih razglasili za izjavo dneva.

"To precej pove o teh dveh medijih".


Med številnimi zgražajočimi odzivi na družabnih omrežjih izstopa razmišljanje novinarja in urednika Financ Jureta Gostiše. Ta poudarja, da se mediji in uredniki, ki objavljajo kolumne oz. mnenja, seveda z njimi vedno ne strinjajo, pa jih vseeno objavljajo. "Ker se vsaj strinjamo, da se ne strinjamo o zadevi, ki je sicer še vedno znotraj naših norm (denimo demokracije)."

A kaj je še znotraj norm? Da je Večer z uredniki to objavil v kolumni, Mladina z uredniki pa to izbrala kot "osrednjo poanto" in širi dalje, po njegovem veliko pove o teh dveh medijih. "Gre za strinjanje, za širši konsenz, kako pametna je ta blesava izjava," Gostiša zapiše v tvitu. Ter še: "Ker osnove so jim jasne, tu ne gre za napako, da jim je nekaj ušlo. Tu gre za načelno strinjanje oz. vsaj dopuščanje možnosti."

https://twitter.com/1nekorektna/status/1491108689859981312?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Eembeddedtimeline%7Ctwterm%5Eprofile%3Aspremljamo_tw%7Ctwgr%5EeyJ0ZndfZXhwZXJpbWVudHNfY29va2llX2V4cGlyYXRpb24iOnsiYnVja2V0IjoxMjA5NjAwLCJ2ZXJzaW9uIjpudWxsfSwidGZ3X2hvcml6b25fdHdlZXRfZW1iZWRfOTU1NSI6eyJidWNrZXQiOiJodGUiLCJ2ZXJzaW9uIjpudWxsfSwidGZ3X3NwYWNlX2NhcmQiOnsiYnVja2V0Ijoib2ZmIiwidmVyc2lvbiI6bnVsbH19%7Ctwcon%5Etimelinechrome&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2F

Slapšakova pa ni edina, ki javno deli svoje tovrstne poglede na politično opcijo, ki ji ni blizu. Do drugače mislečih izredno kritičen in neredko tudi žaljiv je kontroverzni novinar nacionalnega portala MMC RTV Slovenija Boris Vasev. Včeraj je denimo javno potarnal nad šibkostjo demokratičnega sistema, v katerem se lahko "skrajno desnico", kot razume sedanjo oblast, odstrani le z rednimi volitvami.

https://twitter.com/borisvasev/status/1491128465076420608

Jože Možina "zmenè, nikoli sito", Igor Pirkovič pa "zatucana seljačina"


Vasev pa se v svojih tvitih pogosto spusti tudi na raven osebne diskriminacije. Po sobotni oddaji Utrip je njenega avtorja in svojega kolega z nacionalnega medija Igorja Pirkoviča ozmerjal z naslednjim izrazoslovjem:

https://twitter.com/borisvasev/status/1490337491332829185

Pesnitev, ki jo je novinarju TV Slovenija Jožetu Možini namenila Svetlana Makarovič, je poobjavila Mladina.


Do Jožeta Možine, ki je bil avtor enega od januarskih Utripov, pa je javno nesramna in ponižujoča pesnica Svetlana Makarovič. Na enem od petkovih protestov je prebrala pesem, v kateri Možino med drugim zmerja s "poklicnim lažnivcem", "ponižnim hlapcem vlade", "nikoli sitim zmenètom"  in podobnimi izrazi. Pesnitev zaključuje z udarnim klicem "jezik za zobe, Možina!"

Besedilo je v članku z naslovom "Svetlanina pesem" objavila Mladina. Jure Trampuš je zapisal, da gre še za  eno od zbadljivih pesmic, ki jih pripravlja luciferski trio: Svetlana Makarovič, Matej Šurc in Kotik. Pesniška zbirka Vladavina muh bo izšla predvidoma prihodnji mesec.

"Sinček edinček", ki je izdal SDS


Osebne diskreditacije javnih osebnosti, ki so kritične do vlade oziroma do največje vladne stranke, pa prihajajo tudi z druge medijske strani.

Nova24TV.si se je danes tako na osebni ravni lotila zgodovinarja in publicista Luke Lisjaka Gabrijelčiča. Gre za nekdanjega člana SDS-a iz Gorice, ki se je zadnja leta uveljavil kot mnenjski voditelj in komentator, kritičen tako do leve kot desne politike.

Za početje Janševe vlade pogosto najde ostre besede, s čemer si je očitno "prislužil" članek na omenjenem mediju z naslovom: Kako je Sorosov študent Luka Lisjak Gabrijelčič z usodnim srečanjem z Golobičem postal del levega establišmenta in kritik SDS.

V njem mu kot "gorečemu nasprotniku Janševe vlade" očitajo študij na Srednjeevropski univerzi (CEU) v Budimpešti, zaradi česar ga označijo za "aktivista finančnega špekulanta Georgea Sorosa". V Članku ga med drugim označijo za "sinčka edinčka", frustriranca, ki mu ne uspe doktorirati, iz njegovih nastopov pa, kot piše Sara Kovač, "lahko definitivno sklepamo, da je jezen na cel svet in za svoje furstracije zaradi osebnih neuspehov krivi Janševo vlado." 

Pogovoriti se moramo o Svetlani (in vseh ostalih)


Na tovrstno razpihovanje sovraštva v javnem prostoru, predvsem pa na dvojne standarde levonazorsko usmerjenih novinarjev in drugih ljudi, ko gre za osebne diskreditacije, žaljenje, poniževanje in zmerjanje, se je v odmevni kolumni v nedeljskem Delu oglasil ekonomist, partnerski in družinski terapevt ter publicist Izidor Gašperlin.

V uvodu izpostavlja, da je vedno do sedaj volil levosredinske stranke in da nikoli ni imel dvomov, da so bili partizani na pravi strani zgodovine.

Tudi on je bil, kot piše, zaradi drugačnega Možinovega Utripa šokiran. "Vendar moramo priznati, da ni bil do nikogar nespoštljiv ali žaljiv, čeprav se z avtorjem ne strinjamo ali smo zgroženi nad vsebino."

Še bolj kot sam Utrip pa ga je šokirala količina nestrpnih in nesramnih odzivov, še posebej tistega, ki si ga je privoščila priznana umetnica. "Ko sem bral njeno »pesnitev«, sem bil še bolj šokiran kot ob zloglasnem Utripu," zapiše Gašperlin in dodaja, da je nerazumljivo, da si nekdo z nazivom častni meščan Ljubljane privošči nekaj tako nizkotnega.

"Nič manj nisem razočaran nad (ne)odzivom »neodvisnih« medijev, ki se stalno zgražajo nad desnimi trobili. Zato ker avtor Utripa nima prav? Ker je nenaš? Zakaj se v njegov bran ne postavijo tudi novinarski kolegi, ki zjutraj pogosteje vstajajo z levo nogo?" se čudi in sprašuje.

Izidor Gašperlin: "V čem je razlika, če te z desne zmerjajo z odsluženo presstitutko ali z leve s izdajalsko svinjo?"


Gašperlin v nadaljevanju ugotavlja, da je naš največji problem nesposobnost sprejemanja drugačnih pogledov. Po njegovem ne bi smela biti težava, če razmišljamo ali vidimo različno. Za Slovence pa postaja nerešljivo vprašanje, kako se kljub različnostim sploh še kaj dogovoriti.

"Še večja težava pa je, da se vedno bolj tolerira nasilje do drugače mislečih. Avtor članka v Mladini si je za umetničin nasilni izpad celo dovolil uporabiti izraz "zbadljiva pesmica"?! Tudi če nekdo govori nekaj, kar dojemamo kot totalno neumnost, nam to ne daje najmanjše pravice, da smo do njega kakorkoli nasilni. Pa naj bo naš ali nenaš," zapiše.

Ko gre za nasilje, poudarja Gašperlin, so nenaši lahko samo tisti, ki nasilje izvajajo, vsi drugi bi morali biti naši, še posebno žrtve nasilja. "Zadnja leta imamo polna usta ničelne tolerance do nasilja. Ko smo priča konkretnemu nasilju – pa tišina?! Ker ne vemo, kaj sploh je nasilje, ali ker smo do njega preveč tolerantni?" se sprašuje in dodaja, da žaljenje, poniževanje, zmerjanje in vse oblike osebne diskreditacije so nasilje!

V zaključku pravi, da sicer nima pojma, koga bo letos volil. Zagotovo pa nikogar od tistih, ki do svojih tekmecev ne bodo spoštljivi. Pri tem ga ne zanima, kdo je prvi začel z nasilnim govorom, ampak kdo se mu je ali se mu bo povsem odpovedal.

"Vsem nasilnim in sovražnim govorcem z leve, desne, od zgoraj in spodaj je treba odločno in jasno povedati, da naj položijo orožje. Lahko pa čakamo in upamo, da nas pravočasno pridejo rešit zavezniki, preden se še enkrat potolčemo med sabo."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike