Desetletnica plesa s hudičem mariborske nadškofije

Andreja Barat
54

Pred dnevi je odjeknila novica, da je eden glavnih igralcev finančne afere Nadškofije Maribor, gospod Mirko Krašovec, pred državo Slovenijo oproščen vseh obtožb. To je zanj, za mariborsko nadškofijo in za slovensko Cerkev seveda dobra novica.

Po desetletju sodnih bitk je sedaj obveljala verzija zgodbe, ki pravi, da so pravno gledano gospodje mariborske nadškofije nedolžni, da je bila nadškofija prevarana in ogoljufana, žrtev zlonamernih zunanjih akterjev pravzaprav ter da je Mirko Kraševec grešni kozel (kar vsekakor tudi je).

Vseh podrobnosti te zloglasne finančne afere laiki seveda ne poznamo. Pozna jih Mirko Krašovec, ki jih je opisal v 600 strani dolgi knjigi. Gotovo bo napeto branje in morda bodo po prebranem tudi majhni vlagatelji imeli boljši vpogled v to, kam je izginil njihov denar. Morda bodo upravičeni celo do kakšnega popusta pri nakupu. Da bodo imeli vsaj nekaj od svojih certifikatov.

Ker pa to ni zgolj interna nadškofijska zadeva, ampak je zadeva, ki je ranila celotno slovensko Cerkev in je še danes zelo priročno orožje v rokah nasprotnikov Cerkve, si drznimo zapisati tudi nekaj laičnih pomislekov na to temo …

Njihov glavni greh ni to, da se je finančni konstrukt izjalovil. Tudi ni zaigran denar in proračunska luknja. To je zgolj posledica prvotnega greha. In ta prvotni greh je pravzaprav izvirni greh

Pomislek št. 1: Žena, ki si mi jo dal, mi je dala jesti …

To, da mariborska škofija ni kriva, za nas vernike ni neka strašna novost. Ne poznamo vseh podrobnosti, smo pa vedeli, da prvotni namen vsega tega ni bila goljufija in propad, pač pa gospodarski preporod mariborske nadškofije.

Njihov glavni greh ni to, da se je finančni konstrukt izjalovil. Tudi ni zaigran denar in proračunska luknja. To je zgolj posledica prvotnega greha. In ta prvotni greh je pravzaprav izvirni greh, Adamov greh (kot je simpatično v Odmevih ponazoril voditelj Igor E. Bergant).

Njihov greh je v tem, da so šli na ples s hudičem. Z mamonom. Z bogom kapitala.

Kako je možno, da za ta greh ni obžalovanja? Obžaluje se le to, da ples ni uspel kot je bilo predvideno. Padli so na zelo staro hudičevo finto, ki je učinkovala že v rajskem vrtu.

Pomislek št. 2: Ranjeno občestvo …

Od tega plesa je ranjeno celotno občestvo, ne samo bančni račun škofije in ponos gospodov.

Ker ni šlo samo za denar. Ta je le sredstvo. Za dobro ali za hudo. V primeru mariborske nadškofije žal za hudo. Če denar ne bi prevzel vloge malika, ne bi nikoli prišlo tako daleč, da bi sodelovali v sumljivih finančnih špekulacijah, zamižali na obe očesi ob spornih praksah, tvegali osnovni kapital malih vlagateljev, nenazadnje tudi sodelovali s spornimi osebami … vse z namenom, da si pridobimo več denarja. Če bi denar ostal denar, bi bili zadovoljni s povprečnimi donosi, ker pa je bil postavljen na oltar, se je podpisovalo in kimalo vsemu, kar naj bi služilo kapitalski rasti.

Tudi ni prav, da je Mirko Krašovec postal simbol gospodarskega poloma mariborske nadškofije. En sam človek ne more biti problem. Problem je bila dolgoletna temeljna naravnanost ključnih oseb na (nad)škofiji, ki se jim je zdelo, da je bistvenega pomena, da postane mariborska (nad)škofija gospodarsko zelo močna in da je način, kako priti do tega, manj pomemben. Pred duhovnim preporodom so izbrali gospodarski preporod. In problem je napuh, ki še danes pravi: Nisem kriv. Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel …

Pomislek št. 3: Se je Jezus le šalil …

… ko je učencem naročil, da naj najprej iščejo božje kraljestvo, vse drugo pa jim bo navrženo? Se zavedamo, da pristnost in nora predanost Bogu kot magnet privlači duše, igra po pravilih tega sveta pa jih odbija?

Cerkev ne bo obubožala. Verniki jo bomo vedno podprli. Če kdo, smo laiki poklicani, da v tem svetu služimo in obračamo denar. Tukaj mora tudi duhovščina preveriti in poglobiti svoje zaupanje do Boga. Potrebno je zapustiti najcenejšo sobo v Gospodovi hiši, ki je strah (prosto po Hafisu) in se prepustiti v Božje varstvo. Na svetu je veliko denarja. Jezus ga ni potreboval v svoji mošnji, da je vrgel svet s temeljev in ga spet postavil.

Ali se je Bog šalil, ko nam je vernikom obljubil blagoslov, če bomo desetino od svojega zaslužka dali za tempelj-Cerkev? Ni se šalil, prav tako kot se ni šalil, ko je apostolom naročil, naj se ukvarjajo z oznanjevanjem in naj se ne pečajo z mamonom. Smo morda eni in drugi malo pozabili na to?

Toda če božji služabniki razmišljajo po logiki tega sveta, h komu naj vendar gremo verniki? Kdo ima besede večnega življenja?

Pomislek št. 4: Kaj pa, če bi uspelo …?

Bi bilo vse lepo in prav, če bi vsi ti visokoleteči finančni konstrukti uspeli in bi mariborska nadškofija močno obogatela? Bi dobil Mirko Krašovec slovensko gazelo? Bi bili laični sodelavci plačani tako, da bi lahko od tega živeli, ali zgolj simbolično, kot sedaj? Bi imeli župniki na razpolago fond iz katerega bi lahko na terenu lajšali socialne stiske? Ali bi obnovili dvorce, vozni park in kupili preproge?

Bi imela mariborska škofija cvetoče versko življenje in duhovni preporod? Verjetno ne, ker ga nimajo niti v ljubljanski škofiji, ki finančnih težav nima.

Pravo vprašanje torej ni, kako bi bilo, če ne bi padli, pač pa, kdo jih je pri tem plesu podrl?

Jih je spodnesel hudič, da bi osramotil sveto Katoliško cerkev? Ali jih je spodnesel Bog, ki ni dovolil, da se njegovi posvečeni služabniki klanjajo bogu kapitala?

In ali je to priložnost, da Cerkev, ranjena in poteptana, gre vase in se iz srca ponižno vrne k svojemu Očetu, ki ima vsega v obilju? Kaj če nam prinese najboljše oblačilo, nam natakne zlat prstan na roko in sandale na noge in nam priredi zabavo, saj se iz srca veseli, ker se je izgubljeni sin končno vrnil.

54 KOMENTARJI

    • V zadnjem času pa predstavniki RKC-ja v Sloveniji plešejo s KOMUNAJZARJEM,tovarišem Janezom Janšo.Tovariš Janez Janša si je vstopnico za ta ples kupil z našim davkoplačevalskim denarjem (sam mislim,da protizakonito),tako da plačuje uslužbence tuje države.RKC ima sedež v Vatikanu.

      • Dzi….
        Tebi in tvojim, je ples s HUDIČEM, donosen.
        Toda spoznanje, do katerega vsak ob koncu “plesa” pride, vam bo povedalo, da niste IZBRALI PRAVEGA plesalca.

  1. Resnica je le ena, in le Bog je tisti, ki jo pozna, in le on lahko sodi.
    Mariborska nadškofija je zagotovo plesala s hudičem, po kateri muziki niti ni važno. Narejena je ogromna škoda, in tista v denarju niti ni največja.
    Škofje pa se izgleda iz tega niso nič naučili, sicer v ljubljanski nadškofiji ne bi dovolili plesa s hudičem, ki se tudi ne bo dobro končal.

  2. Čestitke za odlično analizo.

    Pohlep, kot pravi dzinuneja. Jaz bi še dodal napuh.
    A Cerkve NE bo sesul. Le lakmusov papir bo. Učinkovit lakmus.

    Lahko bi sedaj našteval kopico grehov naših pastirjev, pa ni vredno. Tudi sam nisem brezmadežen.

    Ni panike, Sin je namreč povedal, da Božje Neveste niti peklenska vrata ne morejo premagati !!!

    Pa vendar, hvala za analizo.

    Kajti Resnica nas bo osvobodili.

  3. Vsaka zgodba ima vsaj dve plati in tako jo ima tudi ta. Izvorni greh, o katerem piše avtorica, je bil nedvomno prisoten, in v tej zgodbi nihče ni nedolžen. A tudi s prstom kazati in metati kamenje v mariborsko škofijo in njenega ekonoma ni korektno. Treba je poznati tudi politično ozadje, zakaj so bile sprejete določene odličitve, ki so se kasneje, s pridnim vpletanjem političnih “faktorjev” v ozadju, povsem spridile. Kapitalizem, imetje, spoštovana ga. avtorica, nista mamon. S tem kapitalom je med drugim bil obnovljen in dograjen dom za upokojene sestre in še kaj. Vemo, kako je z domovi za ostarele na Slovenskem. Veliko se je pomagalo tudi drugje, pa tega tukaj ne bi razpredala, ker ni za javnost. Nikogar ne zagovarjam, a križati enega človeka, ki ni delal sam, za to, kar so doživlhali številni akterji na slovenskem kapitalskem trgu, ni korektno. Res je, škofijski finančni “imperij” je propadel. A ni pred tem podobna zgodba doletela Dadas, ki je kraljeval, dokler se Davorin Sadar ni zameril mogočnim bosom na levici? In vendar v primeru škofije nihče ni kradel in si basal denarja v lastne žepe. Zgodba je tragična, a tudi poučna. Zato me zelo zanima, kaj bo imel g. Kraševec, na katerega se je vsul ves pravičniški srd (tudi avtorice članka), povedati. Tisti, ki ga poznajo, vedo povedati, da je znal biti precej naiven, obkrožen pa je bil s šakali.

    Mimogrede, vse svoje certifikate je v Zvonovih ozgubila tudi moja mati. Meni pa so jih večji del vrnili iz Krke na dan, ko jih ni bilo več mogoče vlagati drugam. Razlika? Z vidika imetnika certifikata ne prav bistvena. Obe sva se obrisali pod nosom, pa če sva vložili v cerkvene sklade ali podjetja, ki so jih obvladovali Kučanovi direktorji (Krko tedaj Metod Dragonja).

    • Ula, saj vsi vemo kako to je. Ko enkrat zaplavaš v takšne finančne vode, se riziko korupcije izrazito povečuje. Malo poznam delovanje škofij, tudi ekonomskega dela in mi ni prav nič čudno, da je do tega prišlo. Lahek plen za razne malverzacije. RKC kot prvo ni ustanova, ki bi se sploh lahko šla takšne posle, saj nima ustrezne organizacije in kadrov za takšne stvari. kot drugo pa to ni njeno poslanstvo. Če bi želela financirati recimo gimnazijo v Mariboru, je bistveno boljši pristop zbiranje prispevkov in financiranje po delih. Ljudje bi dali in še pripadnost ter zaupanje projektu se poveča.

      • Ja, kadrovsmo za to niso usposobljeni, to drži. Nisem pa proti temu, da plemenitijo kapital. Zakaj le? Poglejte koliko je kulturnih spomenikov po Sloveniji, ki so sakralnega značaja in jih je potrebno vzdrževati in obnavljati. Zasebne šole, tudi Cerkvene, so za slovensko demokracijo bistvenega pomena. Roko na srce so seškofje pri investiranju in kreditih tudi zanesli na neke profesionalce, ki pa niso odločali o svoji dobrobiti, zato niso za prehuda tveganja prevzemali nobene odgovornosti, del pa jih je bil političnih podtaknjencev, katerih naloga je bila škofijo pripeljati do zloma. Ne pozabite na tedanje politične okoliščine, te so za razumevanje zgodbe bistvenega pomena. Z danaşnje perspektive gledati na tedanje dogajanje je vsaj zavajujoče. Treba je videti, iz kakšnega stanja je Cerkev va Slovenskem izšla, kakšne politične in ekonomske razmere so jo tedaj pričakale. Ne pozabite, Cerkev je bila med najbolj prizadetimi žrtvami komunizma. Ki je v Sloveniji, preoblečen v socialdemokracijo in liberalno demokracijo, živel še naprej in pri temeljnih “tekovinah” ni popuščal. Do danes.

      • Ula, kadar se začne Cerkev ukvarjati z velikimi finančnimi projekti, se to nikdar ne konča dobro. Sem že razložil, zakaj. Poznam dobro delovanje gospodarstva in tudi podjetniške vode. Še vedno sem naši cerkvi svetoval, naj se ne gredo teh poslov, ker niso sposobni. Pa še vedno bo padla slaba luč nanje četudi ne bodo krivi. Ljudje ne razumejo, zakaj cerkev rabi toliko financ. Da ne govorim o tem, da je večina vernikov revnejših in da tega sploh ne razumejo. Mene moti že nakup luksuznega avta s strani duhovnika. To je isto kot če bi sam doma kupil športni avto za svoj ego, otrokom in ženi pa bi razlagal da moramo skrbeti druga za drugega in ne misliti nase. Enostavno ni mogoče združiti teh dejanj s samim poslanstvom. Pa ne gre za to, kaj komu privoščimo ampak kako živimo. Enako velja za cerkvene finance. In tudi če bi šlo vse ok in bi na koncu ostalo nekaj denarja, se bo našel znotraj organizacije posameznik, ki ga bo premamil denar in bo del tega koristil za svoje sebične namene. Na koncu bo kriva cerkev. In to nima nobene zveze ne s komunizmom ne s kapitalizmom.
        Za delovanje šol, ohranjanje kulturnih spomenikov itd. pa bi cerkev lahko našla denar med nami verniki. Tisti, ki zmorejo-mo, večkrat damo tudi več, če je jasno izražen namen. Verjamem, da je težko prositi ampak to je bistvo nas kristjanov. Da tudi prosimo in smo kdaj ponižni. za dobre ideje in za potrebe ljudje radi dajo.

    • Ja resnica je pomembna.
      Vendar do sedaj, so resnico vedno iskali le na eni strani.

      Sama mislim, da je Cerkev “pogojno nedolžna”. Namreč ni predvidevala, da je “plesalec” HUDIČ, v prispodobi smehljajočega človeka.

      Pred par leti je spoštovani ŠTUHEC v časopisu DRUŽINA lepo razložil, da so Mariborsko NADŠKOFIJO potegnili v bankrot, s pomočjo NLB. Ta banka je prijazno ponujala kredite.

      Kot se spomnim, so takrat, ko so “pokopali Vegrad”, pomagali prvo s tem, da so ODREKLI denar, ki bi prišel, kot nepovraten iz EU. Toda ker so hoteli UNIČITI, Tovšakovo, so se nekateri prvo potrudili, da se je EU denar moral vrniti.

      Tudi Ljubljanska Banka je zahtevala, da ji nadškofija povrne denar, ker zaradi določenih razlogov, tega Maroborska Š. ni mogla, je zaprosila za REPROGRAMIRANJE kreditov in odlog vračila. Banka škofiji tega ni dovolila (čeprav je mnogim tajkunom reprogramirala, ali celo dolg odpisala) in je zahtevala takojšnje vračilo in posledično je Škofija doživela BANKROT.

      Vse to niso bili slučaji, ampak odraz slovenskih razmer, na BANKAH in SODIŠČIH, kjer ZAKONI in PREDPISI – se upšoštevajo različno, odvisno, kdo je stranka v postopku.

      Mislim, da se je nekaj takega zgodilo tudi z NADŠKOFIJO.

      • Ga. Kraševka, dojeli ste. Ne pa tudi pozabiti, da se je mariborska škofija izjemno zamerila tedanji Drnovškovi vladi, zlasti pa njenem “kulturnem” ministru Školču, ker si je drznila vztrajati pri uresničitvi zakona o dena ionalizaciji, zlasti je Školča in mogočne mariborske LDSjevce zmotil mednarodni pritisk v okviru EU, kar je pripeljalo do zanje hudo spornega vračila dvorca Betnava in Srednje kmetijske šole s posestvi vred. Ta zamera nikakor ni poniknila in ni naključje, da je nekaj let za tem prav dvorec Betnava z levici uslužno lisico Tovšakovo postala prvi pogon pogroma nad škofijo ter finančnega poloma, ki je sledil. Tudi sama menim, da je škofija pogoj o nefolžna. Pogojno, ker so se pustili na limance akterjem, ki so samo čakali, da jim nastavijo finançno in politično bombo. Članek o “grehih” škofije, ki se je pojavil v Observatore Vaticano, če se prav spomnim naziva časopisa, je bil zelo verjetno spisan v Sloveniji. Po vzoru na članke, ki se po Evropi pojavljajo na ro aš JJ in vsi vemo, da so spisani v Sloveniji in pod pokroviteljstvom koga se to piše. Mariborskaškofoja je želela spridobljenim kapitalom vlagati v karitativne namene ter v obnovo kulturnih spomenikov, ki jih tedanja vlada ni hotela. A jim jo je uspelo finančno in še drugače povsem uničiti. Zlodej, ki je to načrtoval, skuhal in uspešno izpeljal uničenje potencialno trdnega in cvetočega cerkvenega gospodarstva, je sedel dobro zakrit na levici in ne v škofiji. Zapeljal pa je tudi nekatere desne politične akterje, ki so sedeli v tedanji Drnovškovi vladi in se izkazali kot izjemno neodgovorni prišepetovalci škofiji, kam naj vlaga in kako. Ja, ko ima hudič mlade, jih ima po navadi veliko. B9g nas vse blagoslovi in varuj pred podobnimi zlodeji. In ne mečite kamna v duhovnike v tej nesrečni zadevi, dragi ljudje. Niso brez greha, a so nekateri drugi precej bolj omadeževani v tej zgodbi, pa se zanje javno ne ve in ne sliši. Srce in smisel za pravičnost mi ne dasta, da te prošnje ne bi javno izrekla.

  4. Cerkev z mariborsko afero nima nič razen naivnosti. Nadškof Kramberger ni Cerkev, pomožni škof Stres tudi ne, ekonom Krašovec tudi ne. Tudi drugi posamezniki iz skladov, bank in politike, ki so, ko je udarila kriza, nategnili prejšnje tri, ne. Vernikom zaradi teh rabot ni treba “iti vase in se iz srca ponižno vrniti k svojemu Očetu”, lahko pa pridejo k pameti.
    Ko so lopovi oblatili Urana, ga prisilili k odstopu in nastavili Stresa, je bil en njegovih prvih ukrepov “posojilo” Mariboru v višini 10.000.000 EUR. Škoda, da ni še česa zastavil … 🙂

    • Thor, vse je res kar ste napisali. Ampak podpisovali so pa papirje, za katere večinoma sploh niso vedeli, kaj je njihov točen namen.
      Stres je pa moral dati posojilo Mariborski nadškofiji, ker bi drugače takrat bankrotirala. Začasno je pomagala še Graška škofija.

      • Nič hudega, moralni in finančni razkroj gresta z roko v roki.
        Igranje monopolija ni bilo njihovo poslanstvo. Sklicevanje na nekompetentnost je kvečjemu oteževalna okoliščina, ki bi jih morala za vedno odstraniti od vseh korit. Najemnikov, ki ne ločijo med prav in narobe, med svojim in tujim premoženjem (župnijskim, škofijskim), ne potrebujemo. Peščica ljudi, ki si je prilastila Cerkev in ki se skriva za njenim imenom, porablja milijone in nikomur ne odgovarja. Če kaj pade z mize, so to le drobtinice.

    • Najbolj medolžen v celotni zadevi je škof dr. Kramberger, ki so ga položili na tnalo sramu…. Človek, povsem posvečen cerkvi in sakralnemu. Le kdo se bo njemu opravičil in ga rehabilitiral, zdaj, ko je kasno, da je tudi v primeru g. Kraševca šlo za politično skonstruirane procese? Kdo? Škofje so krivi ugolj naivnosti. O pohlepu tu ne moremo govoriti, saj niso hlepeli po materialnih dobrinah zase. To naj bo jasno vsem. Res me srce boli, a krati sem tudi vedela, kajti resnica vedno pride na plano. Včasih (pre)pozno, a vedno. Saj veste, karma is a b***h.

      • ga. Ula, škof Kramberger ni nedolžen. Saj zato pa govorim, da cerkev in takšne kupčije ne gredo skupaj. Škof kot odgovorni na vrhu, podpiše tudi končne pogodbe. Njegov podpis je na papirju. Se strinjam, da ni imel pojma, kaj podpisuje in da so mu drugi to svetovali. Ker je njegovo poslanstvo drugje. Zato pa pravim, da poslanstvo cerkve ni v takšnih finančnih projektih.
        Da pa g. Krašovec ni vedel, kaj se dogaja, je pa naslednja ironija. Torej tudi nadškofov odgovorni za finance ni imel pojma, kaj drugi delajo z njimi. Tudi to verjamem, ker poznam ustroj škofije. In še enkrat se je potrdilo, kar vseskozi zagovarjam. Cerkev naj pusti takšne projekte. Naj se gre Ognjišče, Karitas, ipd. Za ostale projekte pa samo z dobrodelnim načino zbiranja sredstev.

      • Slovenec, saj se načeloma z vami strinjam, vašemu razmišljanju ni kaj oporekati. Še enkrat samo opozorim, da je šlo za čas neposredno po osamosvojitvi, ko Cerkev ni vedela in ni mogla vedeti kaj jo glede statusa čaka. Demosova vlada ni trajala dolgo, leve pa so na vse načine skušale Cerkev kot njihovega razrednega sovražnika potisniti v okvirje, kakršni so zanjo veljali v komunizmu. O tem govorim. Da se je takrat zaradi političnih okoliščin pač razmišljalo v smeri, da bi se iskala finančna neodvisnost Cerkve od drźave, sploh, ker Drnovšek ni in ni hotel podpisati sporazuma z Vatikanom (to je sicer kasneje le storil). Danes bi isti akterji verjetno razmišljali povsem drugače, saj so tudi politične okoliščine drugačne. Samo o tem govorim. Da so cerkveni možje popolni finančni analfabeti in niso veš”i podjetništva, pa je grenka resnica. Pojma nimajo. Zato so tudi izjemno lahek plen. In v primeru mariborske škofije so to tudi bili. Škof kramberger je prvi v verigi objektivno odgovoren, to drži. Podpisoval je, pa sam ni vedel kaj, ekonom pa mu je predlagal v podpis, pa tudi sam ni bil dovolj dobro poučen. A v moralnem smislu ne gre za izprijenega človeka, ki bi se okoriščal na račun drugih in zavestno podpisoval moralno sporne posle. Zato njegove kazni v človeškem smislu ne morem sprejeti kot pravične. Če bi bil pokvarjenec, bi ta bila edina pravilna, pa sploh ni bil. Samo naivni so bili vsi skupaj in pojma niso imeli. Res pa je, da ko. priteče denar, se marsikomunočke preveč zasvetijo in se ne ustavi, ko bi se moral. A kot rečeno, politične okoliščine so bile takrat takšne, da so škofijo motivirale k podjetniškim podjemom. Ne pa pohlep. Nuja, pravzaprav.

  5. Ob osamosvojiti, in spremembi sistema, ko je – takrat še Skupščina – sprejela zakon o denacionalizaciji, je bila Cerkev ( kot inštitucija) na to nepripravljena. Takratno vodstvo Cerkve bi moralo na nivoju Škofovske konference ustanoviti nek “svet ” kjer bi bili predvsem strokovnjaki iz gospodarstva, bančništva in pravne stroke. / tudi kakšnega tujega svetovalca.
    Cerkev – razni njeni deli ( škofije, župnije, samostani )kot samostojne pravne osebe so dobili vrnjeno relativno veliko premoženja Pri tem so bile stavbe v glavnem v slabem stanju in potrebne obnove.
    Tu bi moral ta “Svet” izdelati strategijo in smernice, kjer bi se ocenilo, kaj Cerkev rabi, bo rabila za “nove, karitativne in prosvetne dejavnosti. Odvečno premoženje pa prodati in s tem denarjem in seveda z posojili obnoviti preostale stavbe. Tako so naredile mnoge župnije.
    Denacionalizacija je bilo enkratno dejanje, na kar Cerkev niti strokovno niti miselno ni bila pripravljena. Cerkev je v prejšnjem sistemu živela v glavnem od darov vernikov( in donatorjev iz tujine)
    V Mariboru so z Gospodarstvom Rast začeli kar dobro gospodariti.
    Potezo z ustanovitvijo Krekove banke in zbiranjem certifikatov je bila po moje ideja od zunaj??? ( Ne pozabiti, pri nas je kar nekaj ljudi z zbiranjem certifikatov zelo obogatelo npr Darko Horvat , pa mnogi z ustanavljanjem in kasneje odkupom ” Družb pooblaščenk.) Verjetno je bila tudi tukaj v ozadju podobna računica. Pri čemer bi tako pridobljeno premoženje bilo last Škofije ( ne posameznika) Zadeva je bila relativno dobro zastavljena, saj so z certifikati kupovali delnice v glavnem dobrih podjetij. In ko je stvar ” stekla” je prišla želja po ” še več ” V tej fazi se je priključilo že veliko ” svetovalcev “, ki pa so seveda videli v vsej “igri” tudi – ali predvsem – svoj interes.
    Tako so začeli – kar pa je finančno gledano kardinalna napaka – začeli so z posojili kupovati delnice, res da v glavnem dobrih podjetij ( npr Helios itd) To se je izšlo dokler je bila konjuktura. Ko pa je nastopila recesija, je vrednost delnic padala, vrednost posojil je pa ostala. In škarje so se začele zapirati
    DRUGA VELIKA napaka je bila investicija v T 2. Tu je bil ekonomski elaborat ugoden, zanemarili pa so političnega: namreč, da jih Telekom ( se pravi LDS in politika) ne bodo spustili zraven Tako je investicija, ki je ogromno stala, bila samo strošek. T2 Politika je onemogočila poslovanje in preko stečaja dosegla, da je T2 prišel v prave roke ( Pred nekaj meseci je Telekom plačal T 2, kot odškodnino za “nagajanje” preko 50 mio € seveda novemu lastniku!!
    Kdo vse je bil tu boter !!! ????
    Ko je prišlo do recesije, je premoženje izgubljalo na vrednosti, obveznosti so pa ostale in rasle.
    Portfelj Zvonov je bil v glavnem v delnicah dobrih podjetij. Narejen je bil, z pomočjo tujih bank, plan, da se z podaljšanjem odplačevanja glavnice – plačevale bi se obresti – počasi dezinvestira, kar pomeni prodaja posamezne deleže v podjetjih – ko se trg spet stabilizira.
    Tu je pa Ljubljanska Banka, kljub dogovoru naenkrat odstopila od dogovora in sprožila verigo stečajev. V stečaju se pa prodaja po manj kot polovični ceni, dostikrat še precej nižje.
    VPRAŠANJE JE ZAKAJ DRŽAVNA BANKA ( takrat je še bila ) ODSTOPILA OD DOGOVORA,, čeprav je pri tem tudi sama veliko izgubila So pa profitirali npr kupci T 2, ki so to kupili “za drobiž” ki jim pa danes nosi lepe zaslužke
    Vprašanje ZAKAJ ???
    Po moje je tu politika odigrala grdo vlogo. Naenkrat so v Parlamentu – spomnim se najbolj Židana in Bratuškove – zahtevala od Ljubljanske škofije, da solidarno zastavi – vse gozdove.
    V tem času je pa Židan / Partija / ustanavljala družbo Slovenski Gozdovi, ki bi, če bi škofijski gozdovi prišli v državno last, dobila tudi te gozdove.
    Na srečo Ljubljanska Škofija na to finto ni padla. In tudi zahteve so ponehale
    Menim, da bi se morala Cerkev iz tega primera veliko naučiti ( odmislimo moralno plat)
    Cerkev bi lahko po tiho angažirala nekaj strokovnjakov , ki bi stvar temeljito preučili. Ne samo tehnologijo poslovanja temveč predvsem tudi poslovno -psihološko stran, kakšni vse interesi in špekulacije so bile v ” špilu. / Brez, da bi koga obtoževala.
    Morda pa bi ena takšna resna, vsestranska analiza, ne samo koristila Cerkvi, temveč tudi malo “zstrašila” drugo stran????

    • Dobro ste povedali.
      DRŽAVNA banka – NLB nosi glavno krivdo, da se je sesulo vse tisto “kar stricem ni bilo po všeči”.
      Kdo je bil lahko tajkun? samo tisti, ki mu je NLB dala denar.

      Zakaj je NLB nekaterim celo odpisovala kredite, drugim pa še reprogramirati ni hotela. To pa zato, ker je bil cilj “podzemlja”, da nekatere UNIČI in jih je tako spravila v STEČAJ.

      Zakaj NLB ni nikoli razkrila:
      1. KDO KREDITOV NI ODPLAČAL?
      2. KOMU so kredite REPROGRAMIRALI?
      3. KOMU SO kredite ODPISALI?
      4. Zakaj smo mora državljani NLB sanirati?

    • Vse kar ste zapisali, g. Gornjak, drži. Poza ili pa sze še nekaj. V tem obdobju se je Cerkev bodla z vlado glede podpisa Vatikanskega sporazuma, s katerim je bilo predvideno tudi 70 ali 80 % financiranje duhovnikov iz državne blagajne. Na levici se je govorilo tudi o uvajanju Cerkvenega davka. Cerkev je komajda izšla iz komunizma, v katerem so duhovnike ubijali, za njimi vohunili, cerkev razlaščali in tako naprej. Ker je bila ena od posledic močan upad duhovniških poklicev, so se tudi znotraj Cerkve nekateri bali, da bodo uspešni podjemi mariborske škofije za posledico imeli uvedbo cerkvenega davka, kar bi onemogočilo, da bi Cerkev kadarkoli spet stopila na noge. Denacionalizirano premoženje pa še ni bilo. povrnjeno in šele tista kratka Bajukova vlada je odredila izvedbo zakona o denacionalizaciji, ki je eden od temeljnih zakonov slovenske osamosvojitve. Zato je tudi padla, saj so na levici dobesedno ponoreli. Veliko Januševih obrazov ima ta zgodba. In jo je potrebno temeljito raziskati, razkrinkati vso maslo kučanistov. In potem en Peter razpreda, kako da je bil Drnovšek demokrat. Ljubi Isusek. Še razlaščenim osebam nemškega in judovskega rodu niso hoteli vračati, kaj šele Cerkvi. To je pravi Drnovškov obraz. Hkrati pa je njegova vlada omogočila certifikatsko krajo stoletja in luknjo, ki je iz nje izšla, smo pokrivali državljani. Za Pavčke, Jankoviće, Zidarje in druge Kučanove direktorje.

  6. RKC je bila oškodovana. Gre za milijone. Krivec za to je država, saj so škodo povzročile državne banke, ki so jih pri tem podpirale državne inštitucije policija, tožilstvo in sodstvo. Ni šlo za pomoto, temveč za načrtno uničenje RKC.
    RKC je dolžna sprožiti sodni proces in od države zahtevati povračilo izgubljenega kapitala.
    Proces je potrebno internacionalizirati, saj so pri finančnem polomu sodelovali tudi mednarodni faktorji.
    Država pa se mora zavedati, da RKC ni kar neka organizacija, temveč ugledna inštitucija, ki omogoča svojim vernikom izpolnjevanje ustavnih pravic, to je izpovedovanje vere.
    Temu so očitno nasprotovale državne inštitucije, kar je kršenje ustave. Zato je potrebno , da država vrne RKC izgubljeni denar in ji omogoči normalno delovanje.
    Revolucije mora biti enkrat konec.

  7. APMMB2 – se zelo strinjam. Komentar avtorice je precej mimo, spominja na miselne vzorce p. Geržana, ki zmedeno krščansko občestvo “izobražuje” o tem, kako grozno je, “če se kdo žene za dobiček”, ta prekleti dobiček, kajne. Včasih so se posmehovali srednjeveškim mislecem, ki naj bi skušali na podlagi Svetega pisma dognati, koliko zob ima konj. Danes pa lahko mirno nekdo “predava” ekonomijo kar na podlagi nekaj citatov iz tega istega Svetega pisma? Vse svoje certifikate sem vložil v “Zvonove” in vse izgubi – a mi ni žal. Vedel sem, da s tem podpiram dejavnost Cerkve – za kar so potrebna sredstva. Ni se izšlo dobro, žal. Najemanje kratkoročnih kreditov je bila poslovna napaka, ki so jo levi politiki hudo kaznovali. S svojo investicijo v Krekovo banko – pa sem lepo zaslužil. Tvegal sem, in enkrat izgubi, drugič pridobil, takšno je pač življenje. Če bi bile gmotne razmere med Cerkvijo in državo bolje urejene, ukvarjanje mariborske škofije z ekonomijo ne bi bilo potrebno, ker pa niso, je to bila ena od legitimnih poti. Obkladanje z zaslužkarstvom kogarkoli iz te zgodbe je odveč.

  8. Poslanstvo Cerkve ni ustvarjanje dobička, pač pa oznanjevanje Evangelija. Jezus je rekel: Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte!
    RKC si je s tem dejanjem naredila ogromno škode, poleg finančne seveda. Neznanje in pohlep sta vodila nekatere predstavnike cerkve v to nerazumno dejanje. Mirko Kraševec je sedaj “grešni kozel”. Posledice vsega tega so vse bolj prazne cerkve.
    Na žalost je s tem Cerkev izgubila ugled. Poznam veliko ljudi, ki so prej redno hodili v cerkev, sedaj pa pravijo, da prav tako verujejo, ampak molijo doma.

    • To je bil cilj tistih, ki so dali KREDITE, potem pa pomagali spraviti tega v STEČAJ, če ni bil iz “pravega testa”.

      Kajti v normalnih državah, se ne bi zgodilo, da bi DRŽAVNA banka pomagala “Levim-tajkunom”, kdor to ni bil, pa so ga spravili v “past” in odvzeli premoženje in denar.

      Prepičana sem, da je imela Cerkev dober namen, da bi z denarjem lahko uzdrževala določene DEJAVNOSTI, ki bi bile za narod KORISTNE.
      Narobe je predvsem to, da je zaupala prebrisanim SVETOVALCEM. To je bilo neprevdarno.
      Na teološki fakulteti, so imeli premalo EKONOMSKEGA znanja, zato niso bili mojstri pri ekonomskih odločitvah.

      Narobe je, da Kristjan verjame, da je Cerkev hotela biti “tajkun”. Kdor je res veren, lažem ne naseda. In končno, če se je kdo oddaljil od Cerkve, je sam sebe premagal in zelo škodoval svojim potomcem.

      To kar se je zgodilo Nadškofiji, je bilo naklepno dejanje, da se CERKEVI odvzame UGLED in premoženje. Vse to se je dogajalo že leta 1945. In to moč so “v podzemlju” obdržali do dandanašnji. NLB je bila ustanovljena, kot BANKOMAT levih.

    • atalija, če je kdo zaradi tega nehal hoditi v Cerkev, niti vernik ni bil. Kaj ima Kristusov nauk s tuzemskimi grehi duhovnov? Nič. Po mojem teh t. i. vernikov zagotovo ni škoda.

      • O tem mi ne bomo sodili. Dejstvo je, da so ljudje zmedeni, ker ne vedo več, komu naj verjamejo.
        Vztrajam pri tem, da je poslanstvo Cerkve oznanjevanje Evangelija in ne ekonomija. Na račun napačnih odločitev posameznikov je Cerkev izgubila na ugledu. Po drugi strani pa imamo množico odličnih duhovnikov, ki se vsak dan trudijo pri izpolnjevanju svojega poslanstva.

  9. Komentatorji so že veliko povedali. TUDI, če zgodba o tem, da je bila Cerkev zapeljana v to in ogoljufana (in verjetno drži, ker meni je bilo sumljivo, da je npr. T-2 potem ko so ga prevzeli drugi, kar naenkrat postal donosen) to ne zmanjšuje teže greha. Greh je v pohlepu in greh je v naivnosti, da se greš pečati s sovražniki svete Cerkve.
    Mariborska škofija je imela vse možnosti, da bi izobraževalno infrastrukturo izgradila drugače, tako kot. npr. koprska škofija, ki je vrhunsko škofijsko gimnazijo Vipava (skupaj z novim stavbnim kompleksom!) postavila iz naslova prostovoljnega prispevka vernikov. Gradilo se je kvalitetno a vseeno se ni gradilo luksuza, z denarjem se je skrbno ravnalo in verniki so radi prispevali. Minimalni kredit je bil že zdavnaj odplačan in škofija Koper ni finančno nič obremenjena. Win-win.
    Verniki smo Cerkev po najboljših močeh podpirali tudi ko je bilo najtežje, številni Cerkev podpirajo še danes (nekatere župnije so dobro finančno preskrbljene in takrat se pozablja na številne podeželske župnije, ki živijo zelo iz rok v usta).
    IN NAJPOMEMBNEJŠE: Tudi, če bi plan bogate škofije uspel se ozrimo na primer nadškofije Köln v Nemčiji. Köln ni znan samo po famozno visoki katedrali ampak tudi po dejstvu, da je to najbogatejša škofija v Nemčiji (verjetno na svetu?). Toda, ali ima škofija eksplozijo duhovniških in redovniških poklicev, bogato duhovno življenje, oživljanje katoliškega družbenega življenja? NE! Kriza je v Kölnu ravno tako če ne še hujša, škofija pa poizkuša z marketinškimi prijemi obupno obrniti duhovno-pastoalne trende. Nadškof v Kölnu, (ki se ga uvršča med konservativce!) Rainer Maria Woelki, je tako imenoval žensko na vrh duhovniške formacije v nadškofiji; češ postati moramo ”moderni” in ”vključujoči”. Vse to bogastvo torej Kölnski nadškofiji v rasti v pravi veri in duhovnih poklicih ne pomaga popolnoma nič, glede na to kakšne bedarije delajo. In verjetno bi se ob ”uspešni operaciji Maribor” POPOLNOMA ISTO zgodilo v mariborski škofiji. To je moje mnenje.

    • Rokc, politične razmere za Cerkev v Sloveniji so tedaj bile bistveno drugače, bilo je na “biti ali ne biti”. In vse te gospodarske aktivnosti so bile odraz taga. Danes bi verjetno ravnali povsem drugače. Vzor pa jim ni bila kölnška škofija, temveč graška. In pravilno ste opazili. Vse njihove firme, ki so šle po v stečaj, so se potem, ko so prişle v prave roke” naših” podpornikov F21 čez noč preobrazile v dobre zgodbe. Zadeva z mb škofijo smrdi do neba. In verjemite mi, o zakulisnih smrdljivcih slovenska javnost doslej ni slišala še čisto nič. Zero. Nada.

  10. Če samo pomislim, koliko neumrljivih duš bi sveta katoliška cerkev lahko zveličala, če bi se ji posli izšli! Ampak nič še ni izgubljenega, s podporo korumpiranim politikom na oblasti bo presveta cerkev prišla do oblinih javnih sredstev in z njimi pokrila preteklo izgubo!

  11. Govoriti, da en sam človek g. Kraševec ni mogel biti kriv za polom. Kdor je kdaj z njim delal je lahko prepoznal za njim boga Manona. Pravo svetohlinstvo pa je pokazal z norenjem in hlastanjem za denarjem in potem še upam zmoliti nam drago molitev “Oče naš…..”
    Kljub opozorilom civilov je lomil “roke in noge” zaradi božjastnega navdiha in lakomnosti. Stopil je v svet, ki ga moramo verniki z delom ustvarjati, on pa se obnašal oholo, ni trpel ugovorov, kaj šele argumentov. Neposredno je kriv za vsaj 10% upada vernosti v Sloveniji, zato je bogoskrunsko uporabljati vsakršen koli svet kraj zato, da sedaj govori neko lažno resnico, ki ji ni bil dorasel, resnico na katero so ga mnogi opozarjali.
    Sekal jih je z mečem, njegove lovke in upogljivi hrbti podanikov, ožjih sodelavcev laikov so bili njegovo nakovalo lakomnosti in norosti ter trde in neumne zamerljivosti Štajerca proti Ljubljančanu. Kdor ga je doživel vsaj parkrat, ga je imel dovolj. Višek nesramnosti pa je, da sedi zraven Kovača, podrepnika LDS, ki je nastavljal zanke skupaj z njegovimi somišljeniki za vse dobro misleče ljudi.
    Res moraš biti zalo pokvarjen da upaš v javnosti v taki družbi razglašati navidezno nedolžnosti, skriti za pokvarjenimi nameni zlega duha.
    Res bi bilo bolje, da gre v pokoro in da se ne dela iz vernikov norca tako kot Štuhec, ki je rekel znamenite ohole in Zlobe polne besede: “Slovenski vernik je prenesel marsikaj pa bo tudi to.”
    Da slovenski vernik je dal skupno število 10.000 bratov in sester, da se je komunistična drhal napila krvi, in zato da so pravi odšli naprej v normalen svet ker jim naj bib bilo tako poslanstvo odobreno.
    Ker je Bog resničen, naj vsak in bo vsak nosil pokoro še na tem svetu zaradi tega ker se tega nobeden ne ogne. Če živiš po zakonih tega sveta in delaš krivico in bol sočloveku boš doživel resnico še v tem življenju. Nobeden ne uide. Zato ne bi pokora škodila g. Krašovcu že sedaj, da jo oddela na tem svetu.

  12. Slovencsm tukaj se popolnoma strinjam z vami, vendar sami lahko vidite kaj pomeni ideološka zaslepljenost. Finančni strokovnjakinji po potrebi, ( ko je treba braniti naše za vsako ceno) postaneta celo Kraševka ” bog se nas usmili” in Ula , ki niti ne ve kdo je bil kje direktor kaj šele, da bi vedela kakšna je železna logika denarnih tokov.
    Osnovno resnico si povedal , to je ne spuščaj se v posle o katerih nimaš pojma, kajti v tekem primeru ti niti bog ne bo pomagal.

    • In kdo je nevednim in naivnim postavljal pasti?
      Že ko so ponujali kredite, so vedeli, kako bodo kasneje vse sesuli, kot hišico iz kart.

      Zakaj pa so v drugih primerih reprogramirali, ali celo ODPISALI KREDITE – tudi Jankoviču.
      Peter, pravite, da ste pravni strokovnjak. Kako lahko razložite dvojna merila?

    • Ja pismo no, Peter, Dragonja je bil v Leku, Krko pa je vodil Kovačič, če se ne motim. Oba pa sta Kučanova. In zaradi te napake, kdo je bil direktor v eni od obeh velikih farmacevtskih podjetij pred 30 leti, sklepate kar na mojo finančno nepismenost? Ste pa polni sebe, da je joj. Malo se pomirite, no.

  13. Seveda pa je vsem v interesu, da se ozadje dogodkov v Mariboru razčisti. Ravno to puščanje vernikov v neki megli je po mojem mnenju največje pohušanje s strani vodstva Cerkve.
    Podobno se dogaja tudi glede žalostne zgodbe duhovnika v Mekinjah v Kamniku, ki je kar nekam izginil in ga ni več, zgodbo pa morajo sedaj ”preverjati” mediji, kot je Reporter ali pa Siol.net? Zakaj morajo župljani Mekinj brati Reporter in Siol, da izvedo, kje je njihov župnik, medtem ko škof in SŠK ne podata nobene izjave, tudi za katoliški medij kot sta Družina in Ognjišče ne?!?!?
    To delovanje me zelo spominja na ne-komuniciranje z javnostjo v času Mariborske finančne katastrofe.

  14. Mar skoraj nihče več v slovenskem katoliškem občestvu ne pozna kaj zapoveduje katekizem?
    Potem ni nihče odgovoren za to kar cerkev uči in veleva:
    ” Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«
    V članku ni o tem niti ene besede, važen je le denar!

  15. Morala ali dobiček
    Večer, Petek, 28. december 2007

    Zelo težka dilema celo za Cerkev, saj jo rešuje že več let?! Veliko je bilo o tej «cerkveni dilemi« napisanega v tisku. Javna opozorila cerkvi na to »dilemo« so bila doslej ignorirana! Zakaj tako dolgo, v čigavem interesu? V interesu vere, javne morale? V članku gospodarski šef nadškofije in ugleden kanonik Mirko Krašovec, sicer tudi član nadzornega sveta Raiffeisen Banke d.d. pravi, da moralne vrednote striktno in jasno postavljajo pred gospodarsko korist. Nakup, dodatna letošnja naknadna vlaganja v T-2 in večletna praksa predvajanja pornografije ga demantirajo. Gospod Mirko Krašovec je še letos februarja v intervjuju mirno sprejemal dejstvo, da cerkvena T-2 razpečava največ pornografije na Slovenskem, saj samo pravi »cerkev ne more posegati v svobodo posameznika z absolutno cenzuro«. Na ugotovitev, da pornografija ni resnično zakodirana, mirno odvrne, »to ni moja stvar«. Dvoličnost in odgovornost? V arhivih medijev berem članke.
    Berem:«Poziv komisije Pravičnost in mir pri SŠK oz. njenega predsednika škofa msgr. dr. Antona Stresa o odgovornosti za prihodnost, kjer pravi, da nam kakovosti življenja ne zagotavljajo samo materialne dobrine, temveč tudi okolje, duhovni razvoj in cela vrsta družbenih odnosov«.
    Berem: »Telekomunikacije – največja naložba slovenske RKC. Štirideset milijonov evrov že investiranega denarja v izgradnjo optičnega omrežja ali celo 400 milijonov evrov načrtovanih naložb je očitno ena največjih investicij povezanih družb, za katere skrbi slovenska katoliška cerkev«. To je cerkvena medijska družba T-2.
    Berem: «T-2 najpomembnejša cerkvena investicija, ki bo mariborsko nadškofijo stala približno 400 milijonov evrov ali trikrat več, kot je RKC dobila vrnjenega denacionaliziranega premoženja«.
    Berem, celo v Družini: »Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene prek »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar nam danes pogublja duše!«
    Berem: »Za pornografsko industrijo. Slovenske cerkvene institucije in verniki, ki plačujejo TV-naročnino za T-2, podpirajo tudi pornografsko industrijo, pa čeprav pornografije ne gledajo«.
    Berem: « Podatki tujih raziskav govorijo o vlogi pornografije predvsem v incestnih zlorabah. Do 25 odstotkov incestnih zlorab vključuje rabo pornografije, predvsem na način, da odrasli kažejo otrokom pornografijo z namenom, da jih prepričajo v normalnost svojega vedenja«.
    Berem: «Mladoletniki, na računalnike katerih je priključen modem T-2, lahko s programsko opremo, ki je dostopna zastonj na internetu, omenjene kanale spremljajo brez ovir«.
    Berem: »Pornografija je tesno povezana s trgovino z ljudmi.«
    Cerkev pa v Katekizmu uči: »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih programov«.
    Cerkev torej prodaja pornografijo seveda »zgolj za dobre namene”? Mogoče zgolj za svoj dobiček in dobiček porno-industrije? Kaj je torej cilj Cerkve? Prevlada dvoličnosti v družbi? Brezpravje? Ali ni to dvoličnost brez primere, celo sarkazem do občih, ne samo do krščanskih vrednot? Ali je to perfidno dvolično ravnanje Cerkve vzor za ravnanje civilne družbe? Ali je to odsev »pravega katoliškega duha«? Čas je za razmislek, tudi v Cerkvi in še kje!
    Ali pa mogoče že velja, celo v Cerkvi in »katoliški« Sloveniji, sporočilo slovenskega »Alamuta«: »Nič ni resnično, vse je dovoljeno«?
    Kaj bo prevladalo v Cerkvi, morala ali dobiček?
    Franc Mihič, univ. dipl. inž., Ribnica

    P.s.:
    Tudi kardinal Dr. Franc Rode je “ob vinu” v Slovenski Bistrici zgolj “vljudno” izrazil podporo k umiku pornografije na cerkveni ( !!!) T-2, popolnoma nič pa ni ukrepal! Zares moralno in odgovorno?! Za vzgled odgovornega delovanja (civilni) družbi, po vzoru Cerkve?!
    Ravno kardinal dr. Rode, prvi človek slovenske RKC, je oseba, ki je že vrsto let dobro poznala “zgodbo slovenske pornografije in zaščita mladoletnih”, ki se je ta leta odvijala v javnosti, v odločbah inšpektorja za medije, tudi v parlamentu, vključen je bil Varuh RS in celo predsednik države RS!
    Cerkev na čelu s kardinalom dr. Rodetom pa je vsa ta leta mirno perfidno in “moralno odgovorno” popolnoma molčala!!!
    Ne samo to!
    Cerkev je celo tiste redke posameznike, ki so legalno terjali, da država poskrbi, da je predvajanje pornografije na domačem TV v s skladu s zakonodajo, ki ščiti mladoletne pred pornografskimi vsebinami, javno na TV klevetniško obsodila, da po svoje razlagajo nauk katoliške Cerkve! Zakonodaja in njena (ne)uveljavitev v praksi, pa Cerkev sploh ni zanimala!
    Kardinal dr. Franc Rode je ob “vinu res pokazal vso svojo moralno avtoriteto in odgovornost” in bo še naprej mirno pil sedaj celo “slovensko kardinalsko vino”?!
    “Panem et circenses”!

    • Moralni teolog dr. Ivan Štuhec v DRUŽINI, l. 2008, v prispevkih »Odgovornost Cerkve -Aktualni povolilni kritični razmislek« med drugim piše:
      Skratka, pojem »krščansko« v politiki je diskreditiran, umazan, zlorabljen, popljuvan, iztrošen. Slovenskega katoliškega laikata ni videti ne slišati. V vseh zgodovinskih obdobjih je Cerkev iskala možnosti, kako z vsemi razpoložljivimi komunikacijskimi sredstvi oznanjati evangelij in ga približati čim večjemu številu ljudi.« Poglejmo samo dve področji, ki sta Cerkev v zadnjih letih najbolj izpostavljali in tudi diskreditirali: premoženje in mediji. Tam, kjer ljudje točno vidijo in vedo, da je nekaj namenjeno njim in njihovim verskim, socialnim in kulturnim potrebam, tam tega nihče ne problematizira. Kjer ni tako, je kritika upravičena in odvrnitev ljudi od Cerkve žalostna posledica. Cerkvi pa mora biti jasno, kaj bo s svojim premoženjem počela in za kaj ga bo uporabljala. Neslavne medijske zgodbe, v primeru Slovenca kakor TV3 in T-2, in nevešče upravljanje s sodobnimi mediji so tako Cerkvi kot krščanskodemokratski opciji povzročile več škode kot koristi.« »Dopuščanje solističnih akcij na tem področju v Cerkvi je nedopustno in za to je odgovoren tisti, ki ima v Cerkvi vodstveno oblast.«

  16. Ali je v cerkvenih medijih cenzura, saj te prispevke klerikov lahko preberemo le v laičnih »rdečih« medijih?
    Slovenski katoliški mediji nimajo tradicije poglobljene samorefleksije.Ta poteka, je globoka, ni pa javna. Nekateri si že od sinode naprej želimo, da bi bila Cerkev tudi javno bolj samokritična. Nobena krona ji ne bi padla z glave, le bolj bi bila podobna kakšni avstrijski ali italijanski cerkvi. Refleksijo o tem, kako se je lahko zgodilo, da smo pokleknili pred denarjem, bi morala voditi Družina in Ognjišče, da bi lahko vsi brali in sodelovali.
    Rana, ki jo je povzročil finančni zlom mariborske nadškofije, je za silo zaceljena. Še danes ne vemo, ne poznamo točk obtožnice. Pa bi bilo prav, da bi kot katoličani vedeli. Vatikan obtožnice namenoma ni dal v obtok, ker je to način, kako deluje. Njegov cilj je čim manj vznemirjati cerkveno občestvo.
    Vemo, da sta bila povabljena k odstopu zaradi mariborskega škandala.
    Vtis je, da njuna odstavitev ni prinesla globokih sprememb v slovenski Katoliški cerkvi, niti poglobljene samorefleksije ne. Da sta torej na neki način odstopila zaman …
    Leta 2011 smo začeli pisati slovenski pastoralni načrt.. Posebna komisija je na tej podlagi pripravila pastoralni načrt Pridite in poglejte, v katerem je za osrednji problem slovenskega katolištva spoznala pomanjkanje osebne vere.
    Delo, 31. maj 2015; Intervju s p. Brankom Cestnikom.
    https://www.delo.si/ozadja/osrednji-problem-je-pomanjkanje-osebne-vere.html

    »Prvi sem javno napisal, da je postala Cerkev največji distributer pornografije v Sloveniji. V Družini, mislim, da leta 2007. Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved.«
    P. Branko Cestnik, župnik, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi
    Dnevnik, 4. marca 2017
    https://www.dnevnik.si/1042764534/slovenija/branko-cestnik-ce-opustimo-gostoljubje-opustimo-temelje-svetega-pisma-

    »Največ prostora je zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev…..
    Močno zastopana je bila smer tistih, ki so videli nadaljevanje poti tam, kjer je prenehala z zmago socialistične revolucije, torej pot klerikalne in institucionalno močne Cerkve, denacionalizacija naj bi pripomogla k temu, da bo Cerkev znova bogata in močna.
    »Očitno je največ prostora zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev, čeprav smo se prav takšne najbolj bali. Zato je bila celotna Cerkev javno prepoznana ne le kot bogata, temveč kar lakomna, vrh problematičnosti te smeri je pokazal finančni polom mariborske škofije. Papež Frančišek opozarja, da se izteka čas imperialni Cerkvi, ki svoje delovanje naslanja na moč in oblast, pozornost usmerja k ranjenemu človeku, zato raste upanje, da bo tudi Cerkev pri nas lahko ozdravila rane, ki sta jih zadala revolucionarno obdobje in sedanji čas trdega kapitalizma«. Tako je prepričan Vinko Potočnik, teolog, sociolog in psiholog.
    Delo, 22. december 2019 https://www.delo.si/novice/slovenija/do-zmagoslavja-ateizma-se-zdi-se-zelo-dalec-260578.html

    Kakšno je vzdušje v mariborski nadškofiji po finančnem in moralnem bankrotu?
    »Kolikor poznam nadškofa in duhovnike, lahko rečem, da ni depresivno. Šlo je bolj za nesrečno zgodbo, za zavoženost finančnih, poslovnih projektov. Rekel bi, da je večja težava kot to, da so propadli, to, da se je nadškofija sploh spustila vanje. Vprašanje je, kaj se je v 90. letih dogajalo v naši Cerkvi, da se je vključila v te posle. Gre sicer za pravico vsake institucije, vendar se je treba vedno vprašati, kaj je primerno za Cerkev, njen socialni nauk. Zlasti potem, ko nad naložbami nimaš več nadzora in lahko gredo v orožarsko industrijo, kontracepcijsko industrijo … … ali kabelske operaterje, ki prodajajo pornografijo. Ja, če začne tvoj denar služiti na ta način, si že bankrotiral na moralnem področju, če še nisi na finančnem. Ni bilo dovolj previdnosti. Dodal pa bi, da si je Cerkev po padcu komunizma želela večje finančne samostojnosti. V Mariboru, na primer, je bilo takrat veliko mladih laičnih teologov, ki jim nismo mogli dati služb. Ker nismo vedeli, kako bi jih plačali. Laik težko dobi službo. Zato so zgodbo predstavljali tudi tako, da je treba zgraditi finančno zaledje, ki bo omogočalo zaposlovanje mladih na lokalni ravni župnij. Vendar se je očitno hotelo prehitro, pojavil se je pohlep.«
    P. Branko Cestnik, župnik, diplomant filozofije in teologije
    NEDELO, 22. december 2019
    https://www.delo.si/nedelo/s-praznovanjem-bozica-se-je-izrazalo-tiho-upornistvo-proti-rezimu-254183.html#

  17. Če ravnanje Cerkve primerjamo z ravnanji udeležencev v tajkunskih aferah, pravzaprav ugotovimo, da se ravnanje vrha Cerkve ne razlikuje mnogo od ravnanja nekaterih izmed padlih tajkunov. Tudi Hilda Tovšak je obžalovala svoje napake.
    Pri vsem skupaj pa je propad podjetij v lasti mariborske nadškofije le vrh ledene gore, zgolj logična posledica nekritičnega jezdenja na varljivih valovih pohlepa, povsem enako, kot pri podjetjih, ki so propadla zaradi pohlepa tajkunov. A tu se v resnici podobnost ne neha, temveč šele začne. Mnogo zgodb je bilo v preteklih letih, še za časa cvetočega gospodarstva in nenehne rasti,  o slabem ravnanju z delavci. Ne le v propadlih gradbenih velikanih, da ne bo pomote, ampak o slabem ravnanju z delavci v “božjih vinogradih”. Zgodb, za katere so slišali običajni verniki in  so zelo verjetno prišle tudi na prenekatero uho v vrhu mariborske nadškofije. Pa se ni zgodilo nič. Kaj storiti? Precej enostavno je ugotoviti, da se Cerkev na afero ni ustrezno odzvala. Težje pa je določiti, kako bi morala ukrepati. Cerkev, ki se predstavlja in tudi je moralna avtoriteta, morala bolj jasno opredeliti glede moralne odgovornosti. Ne le z upokojitvami in degradacijami najbolj odgovornih, temveč z jasno besedo, kaj je bilo narobe in zakaj. Šele, ko bi pred duhovniki, verniki in ne nazadnje tudi pred širšo javnostjo odkrito in brez zadržkov položili račune, bi obžalovanje dobilo potrebno težo. A zdi se, da zaenkrat Cerkev bolj stavi na besede dr. Štuheca, ki jih je izrekel pred TV gledalci : “Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to.”
    Kakor v nebesih, tako na zemlji
    Avtor: Matija Gabrovšek – 8. maja 2012

  18. »Prvi sem javno napisal, da je postala Cerkev največji distributer pornografije v Sloveniji. V Družini, mislim, da leta 2007.
    Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov.
    Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar.
    Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!)
    Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave…
    Sami izgovori.!
    Cerkev v čem takem, kot je pornografija, pač ne sme sodelovati.
    P. Branko Cestnik, klarentinski pater, župnik na Frankolovem, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi
    Dnevnik, 4. marca 2017
    https://www.dnevnik.si/1042764534/slovenija/branko-cestnik-ce-opustimo-gostoljubje-opustimo-temelje-svetega-pisma-

  19. V DEMOKRACIJI nedavno berem članek; Slovenska škofovska konferenca v odzivu na oddajo Odmevi: Trditev, da je Katoliška cerkev odgovorna za bančno luknjo, je povsem nesprejemljiva!«
    Ne morem dojeti, da se še dandanes lahko trdi in napiše “Celotna Katoliška cerkev v Sloveniji utrpela veliko finančno in moralno škodo”, in to naj bila čista resnica. V celotnem prispevku pa ni ene same besede o nakupu in finančnem polomu cerkvene gospodarske družbe T-2, niti ene besede, da je T-2, že ob nakupu prodajala in še prodaja pornografijo skladno zakonu. To pomeni, da je T-2 prodajala prodajala ves čas lastništva cerkve. Cerkev pa v katekizmu pravi in veleva: “Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«
    Ta članek je velika polresnica, kar škodi resnici  in morali!
    Polresnica ni nikoli resnica, temveč je le laž!
    DEMOKRACIJA; 23. januarja, 2021
    https://demokracija.si/izpostavljeno/slovenska-skofovska-konferenca-v-odzivu-na-oddajo-odmevi-trditev-da-je-katoliska-cerkev-odgovorna-za-bancno-luknjo-je-povsem-nesprejemljiva/#comment-5403609846

  20. Nobenega odziva? Pater mag. Branko, zakaj ste utihnil kaj to pomeni?
    Katekizem namreč pravi: » Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov .«Pornografija je škodljiva za mladoletne, žali dostojanstvo, predvsem žensk, mater in škodi družini. Zato demokratična država omeji dostopnost mladoletnim do nje in tako pomaga staršem in vzgojiteljem. Država RS je to storila, zato je pornografija na TV kodirana, dostopna pa je le odraslim proti plačilu. Po prijavi suma kršitve Zakona o medijih zakoncev Mihič in njunega sina in še očeta mladoletnikov, je spremenila Zakon o medijih. Na presenečenje mnogih pa je Cerkev za tem, za potrebe svojega vzdrževanja in delovanja, kupila družbo T-2, ki je že razpečavala pornografijo. Cerkev je kljub temu vlagala v T-2 še leta dolgo veliko sredstev s pomočjo kreditov. Družba T-2 pa je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. V popolnem nasprotju z njenim naukom, to je Katekizmom. Prednost je dala dobičku, ne pa Bogu in svojemu nauku. Prodajala je torej greh in nato odpustke. Posledice . V bančni luknji, ki jo saniramo vsi državljani, pa so cerkveni posli, družb Zvon 1 in Zvon 2, to so njihovi nevračljivi krediti na prvem mestu po obsegu. Mnogi mali vlagatelji, verniki, so bili v teh poslih ob prihranke. Cerkev je druge učila o dolžnostih, a je sama grešila. P. mag. Branko Cestnik, klarentinski pater, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi je to ravnanje komentiral v tisku: »Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Širše gledano je poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Skoraj bi doživel olajšanje, češ, to se pač dogaja in zgodilo se je tudi Cerkvi. Češ, nihče ni osebno obogatel. Vendar je mariborska zgodba teološko paradigmatična tranzicijska zgodba. Kajti če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!) Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori!»
    Mar pater mogoče nima prav? Kdo ima torej prav?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime