V intervjuju z enim največjih slovenskih cerkvenih zgodovinarjev Metodom Benedikom so se pri Demokraciji pogovarjali o slovenski krščanski zgodovini, nedavno preminulemu papežu Benediktu XVI. ter kaj ju povezuje. Dotaknejo se vprašanja o konservativnih in liberalnih papežih in smiselnosti take oznake, Benediktovega odstopa, delovanja papeža Frančiška in še nekaterih drugih zanimivih tem.
Če nadaljujem pri Benediktu XVI.: izhajal je iz družine, ki se je upirala nacističnemu režimu, kasneje je kot kardinal obsodil tudi komunizem. Videti je, da je bil prijatelj Slovencev, kot papež je v nagovorih za božič in veliko noč obdržal slovenski jezik v voščilih, kar je uvedel njegov predhodnik sv. Janez Pavel II.
Benedik: Papež Benedikt XVI. se je rodil leta 1927, med obema vojnama torej. V času vzpona nacizma je bil mlad fant, ki se je moral soočiti z nacistično realnostjo, zato je bil prisilno vprežen v Hitlerjugend, tako kot smo pri nas imeli Titove pionirje. Kasneje je vedno dal vedeti, da zavrača totalitarne režime. S tem je pokazal podoben odnos kot njegov predhodnik sv. Janez Pavel II., saj se je prav tako zavzemal za spoštovanje človekovega dostojanstva. V tem nadaljuje miselnost svojega predhodnika. Janez Pavel II. je močno poudarjal, da je človek ustvarjen po božji podobi, zato je treba človeku priznati dostojanstvo in ga varovati. To so izhodiščni vidiki, ki jih imata pred seboj tako Janez Pavel II. kot Benedikt XVI. Pravzaprav se nihče od njiju ne bori toliko proti nečemu, ampak za nekaj, konkretno: za človeka, za njegovo dostojanstvo, za njegovo osebno svobodo.
Intervju sem prebral. Vendar me je pustil hladnega. Čeprav je dr. Benedik sijajen sogovornik, se bojim, da se je v tem intervjuju zgodilo prav to, kar se dogaja tudi sicer v intervjujih v raznih strankarskih glasilih: zaradi slabo postavljenih vprašanj so tudi odgovori takšni, da iz njih pravzaprav ne izveš nič posebno novega, ampak samo potrditev to, kar je že znano, kar že vsi vemo. Pa vem, da bi se dalo naredit sijajen intervju z dr. Benedikom, če bi imel nasproti spraševalca, ki bi imel nek duhovni ter intelektualni domet, ki bi znal intervju postaviti v nek dober kontekst in ga tudi tehnično dobro izpeljati. Žal so tu vsi ti parametri odsotni. To je žal cena intelektualno podhranjenih kadrov v medijih, ki se želijo predstavljati kot nekaj resnega, dejansko pa gre za strankarske izpostave (blagovest.si je samo podporni portal Demokracije, slednja pa je glasilo stranke SDS in tudi v njeni lasti oz. lasti njenih članov).
Da gre za tehnično slabo izpeljan intervju, dokazuje tudi slaba branost: v dobrem tednu dni, odkar je objavljen na spletu, si ga je prebralo manj kot 170 ljudi. In to kljub vaši reklami zanj. Res slabo spričevalo za nek medij.
Na Benedikovem mestu ne bi privolil v intervju s slabim spraševalcem. O tem, kako figurira avtor oz. pobudnik intervjuja sicer v Cerkvi na Slovenskem, pa morda kdaj drugič.