Demokracija: Intervju z Metodom Benedikom

Vid Sosič

Vir: Wikimedia Commons
POSLUŠAJ ČLANEK
V intervjuju z enim največjih slovenskih cerkvenih zgodovinarjev Metodom Benedikom so se pri Demokraciji pogovarjali o slovenski krščanski zgodovini, nedavno preminulemu papežu Benediktu XVI. ter kaj ju povezuje. Dotaknejo se vprašanja o konservativnih in liberalnih papežih in smiselnosti take oznake, Benediktovega odstopa, delovanja papeža Frančiška in še nekaterih drugih zanimivih tem.

Če nadaljujem pri Benediktu XVI.: izhajal je iz družine, ki se je upirala nacističnemu režimu, kasneje je kot kardinal obsodil tudi komunizem. Videti je, da je bil prijatelj Slovencev, kot papež je v nagovorih za božič in veliko noč obdržal slovenski jezik v voščilih, kar je uvedel njegov predhodnik sv. Janez Pavel II.

Benedik: Papež Benedikt XVI. se je rodil leta 1927, med obema vojnama torej. V času vzpona nacizma je bil mlad fant, ki se je moral soočiti z nacistično realnostjo, zato je bil prisilno vprežen v Hitlerjugend, tako kot smo pri nas imeli Titove pionirje. Kasneje je vedno dal vedeti, da zavrača totalitarne režime. S tem je pokazal podoben odnos kot njegov predhodnik sv. Janez Pavel II., saj se je prav tako zavzemal za spoštovanje človekovega dostojanstva. V tem nadaljuje miselnost svojega predhodnika. Janez Pavel II. je močno poudarjal, da je človek ustvarjen po božji podobi, zato je treba človeku priznati dostojanstvo in ga varovati. To so izhodiščni vidiki, ki jih imata pred seboj tako Janez Pavel II. kot Benedikt XVI. Pravzaprav se nihče od njiju ne bori toliko proti nečemu, ampak za nekaj, konkretno: za človeka, za njegovo dostojanstvo, za njegovo osebno svobodo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike