Vir foto: pixabay, zajem slike Youtube

Na današnji seji državnega zbora poslanci razpravljajo tudi o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu, pri katerem se najbolj krešejo mnenja.

Medtem ko ga koalicija skupaj s poslanci Desusa podpira in meni, da bi moral biti ustanovljen že pred leti, ga opozicija zavrača in zahteva celo posvetovalni referendum, češ da gre za preveč pomembno vprašanje.

V komentarju uredništva ugotavljamo, da opozicija spet težko prenaša, da ni več na oblasti in se boji, da bo dokončno izgubila primat vodenja državnega premoženja, kamor vlada ni mogla kadrovati svojih ljudi.

Nacionalni demografski sklad bo nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljavce. Cilj je tako v prvem koraku na enem mestu skoncentrirati vse naložbe države z izjemami, kot so Dars, 2TDK, operaterji prenosnega in distribucijskega energetskega omrežja in organizator energetskega trga in družba DRI ter naložbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav in Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Predlog zakona predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v družbo Nacionalni demografski sklad, nanjo pa bi se ob omenjenih prenesle še naložbe Kapitalske družbe (vključno z Modro zavarovalnico) ter premoženje Družbe za svetovanje in upravljanje in Družbe za upravljanje terjatev bank. Vrednost naložb v skladu bo tako skupaj z nakazilom 10 odstotkov kupnin od prodaje državnih naložb po vzpostavitvi SDH-ja (159,4 milijona evrov) nekaj manj kot 8,6 milijarde evrov.

Prihodke od upravljanja teh naložb bi nato namenili po naslednjem ključu – 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od državnega premoženja v upravljanju bi šlo za dolgoročno akumulacijo sredstev, 40 odstotkov dividend bi bilo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin gradnji domov za starejše, deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.

Opozicija: O demografskem skladu naj odločajo ljudje na referendumu

Opozicija takšnemu predlogu nasprotuje. Meni namreč, da predlog zakona ne zagotavlja dolgoročne javnofinančne vzdržnosti pokojninske blagajne in ne pomeni učinkovitega spoprijemanja s trendi staranja prebivalstva.

“Vladni predlog, ki ga imamo na mizi ni D od demografskega sklada,” je dejala Alenka Bratušek in dodala, da želi koalicija z enim zamahom vse, kar je država prihranila v zadnjih 30 letih, pa tudi prej, privatizirati. “O čem, če ne o tako pomembnih stvareh, bi morali ljudje odločati na referendumu,” je prepričana. “Zato smo se odločili naprej za posvetovalni referendumi, da vidimo, če ljudje podpirajo takšne neumnosti ali so, kar upam, proti,” je dodala in vse, ki bodo glasovali tudi jasno pozvala, naj glasujejo proti. “Če nam s posvetovalnim referendumom uspe, bomo jasno pokazali, da to nikakor ni prava pot,” je še prepričana.

Za posvetovalni referendum potreba navadna poslanska večina

Še pred sprejetjem zakona o demografskem skladu bodo poslanci morali glasovati o pobudi štirih strank leve opozicije, da se  razpiše posvetovalni referendum. To bo postopek sprejema  zamaknilo za kakšen mesec dni.

V primeru uspeha predloga – potrditi ga mora navadna večina poslancev – pa bo sprejetje demografskega sklada moralo počakati vse do izvedbe referenduma. 

Mesec: Janša želi poleg politične tudi tudi ekonomsko moč

“Janša je v vladi že tretjič in vsakič, ko je bil na oblasti, pokazal, da mu politična moč ni dovolj, da želi tudi ekonomsko oblast in nadzor nad mediji,” je prepričan Luka Mesec. Meni, da ima Janša interes po oblasti in da tokrat ni nič drugače. “Z demografskim skladom bo ta denar postal plen vlade,” je dodal.

Pojasnil je, da bo vlada demografskemu skladu postavila nadzorni svet, kjer bo velika večina predstavnikov vladajoče politike, zraven bo še en predstavnik upokojencev in en predstavnik mladih. “Sklad bo imel moč kadrovanja povsod, vključno z STA, kamor vlada do zdaj še ni mogla poseči, čeprav jih skuša nadzorovati z rezanjem sredstev,” je dejal in povedal, da bo vlada poskusila posegati tudi v Modro zavarovalnico, ki na leto zbere okoli 900 milijonov evrov z naslova prispevkov zaposlenih za pokojnine.

“Vlada bo na koncu tista, ki bo ta sredstva obvladovala oziroma imela nad njimi kontrolo,” je dodal.

Marjan Šarec je medtem dejal, da je referendum nuja po preprečitvi plenjenja. “Za SDS in Janeza Janšo je ideologija samo krinka za plenjene po državnih podjetjih in vsem, kar bi eventualno lahko prineslo dobiček,” je dejal in dodal, da gre predlog v točno to smer.
“Sklad ne sme biti inštrument za pobrati, kar se še pobrati da,” je prepričan. Pojasnil je, da s privatizacijami že imamo izkušnje in da smo v preteklosti že videli, kaj prinašajo.

Vrtičke svojih interesnih lobijev bodo branili z vsemi sredstvi
V sredo bomo z glasovanjem o demografskem skladu prišli do konca sage, ki traja že skorajda 30 let. Toliko časa namreč tli ideja o skladu, v katerem bi se plemenitilo državno premoženje, s katerim bi se del plačeval tudi za vse večje potrebe pokojninske blagajne. Gre seveda le za obliž na pokojninske izdatke, za kaj več bo potreba strukturna pokojninska reforma.

Opozicija je v trenutku obupa posegla še po zadnji možnosti, ki jo ima s svojimi 40 glasovi. To je posvetovalni referendum, ki ga tudi potrjuje državni zbor in za katerega tudi nima dovolj glasov. Državljane bi tako radi spraševali o tematiki, ki je ti ne poznajo. Zato bi v levi opoziciji referendum ljudstvu prodali kot opredeljevanje proti Janezu Janši, iz česar si obetajo nekaj političnih benefitov.

Resnična bolečina ob vzpostavljanju demografskega sklada se skriva drugje. Če bo ta speljan do konca mandata, se po dolgih končuje primat levice nad državnim premoženjem, predvsem v nekaterih državnih podjetjih, nad katerimi interesna zaledja levice držijo roko že desetletja. Govorimo predvsem o naložbah Kapitalske družbe ter premoženja Družbe za svetovanje in upravljanje. Levica bi s tem, tudi ko ni na oblasti, postala de facto opozicija.

Napoved posvetovalnega referenduma tako lahko razumemo tudi kot manever, da se sprejetje zakona čim bolj zavleče. Če bi kdo od zunanjih akterjev iz krogov levice, denimo sindikatov, napovedal še naknadni zakonodajni referendum, se lotil zbiranja podpisov itd., ali pa zahteval ustavno presojo, bi uveljavitev zakona še bolj zavlekel.  Po upanju leve opcije morda vse do novih volitev, ki ponujajo upanje za prevzem oblasti. Videli bomo, ali je v ozadju takšna strategija.

Z nekaj imenovanji ljudi, ki ne sodijo v najožji krog levice, bi se sistemski problem obvladovanja državnega premoženja s strani sivih eminenc levih omrežij, vsaj malo razrahljal. Da bi pa strukturo lahko prevzela druga, torej desna stran, pa je seveda iluzija, s katero levica straši in mobilizira svoje volivce. Ne pozabimo, da bodo imenovanja še vedno v rokah vladajoče politike. Za resno kadrovsko preobrazbo po svojem okusu pa bi desnica morala vladati vsaj kakšno desetletje.   

 

7 KOMENTARJI

  1. Demografski sklad je v Sloveniji nujno potreben. Vsaj tri razloge vidim.
    – demografska slika je v Sloveniji katastrofalna. Slovenci se staramo in izumiramo. Izumiranje je potrebno zaustaviti.
    – s prispevki za pokojninsko zavarovanje se zbere premalo denarja za pokojnine in potreben je izdaten dodatni vir, ki ga mora zagotoviti sklad. Najprikladnejša je vsa državna lastnina, kolikor je je še ostalo.
    – Slovenija je še vedno bogata, vednadr je upravljanje s tem bogastvom slabo, zato je čim več državne lastnine potrebno združiti pod enos treho in zagotoviti dobro upravljanje.
    Bes opozicije je norost brez primere.
    Opozicija vlaga vse napore v rušitev trenutne kolaicije. Od same ihte je toliko neučakana, da praktično sploh nima dugega cilja, kot rušiti vse, kar vlada naredi. Če že vlada ne pade, pa je potrebno prperečiti tudi najmanjši upeh vlade.
    Ko vlada koncentrira državno premoženje v demografskem skladu, opravlja pomembno delo za opozicijo. Oppzicija namerava, če ne prej, pa na naslednjih volitvah zavladati. Torej bo oppzicija prevzela vse vodilne položaje v demografskem skladu in pobrala smetano.
    Kako to narediti, opozicija dobro ve, saj je dodobra okradla državo s svojo elito, ki je prodajala in razdajala državno premoženje in povzročila milijardno škodo, za katero nihče ne odgovarja, ne tovarišica Bratušek, ne tovariš Cerar, niti pogumni tovariš Šarec. Ne odgovarjajo pa niti v SD, kjer se borijo za socialo, ki so jo izdatno poprli pri tajkunih, ki so spraznili državno kaso in si zagotovili soliden socialni status.
    Nestrpnost opozicije pa je naravnost grozljiva. Izgubila je razsodnost, saj če se sprejme zakon danes, bo sklad začel delovati čez leto ali več, po volitvah,takrat pa bo vlado vodil Luka Mesec in bo vse slovensko bogastvo v rokah pošetene Levice.
    Zakaj potem tak silni vihar?
    Igor pojasni prosim.

  2. V tej državi je demografsko vprašanje vsaj tako pereče, kot je (tudi globalno) pereče vprašanje varovanja narave, naravnih virov in trajnostnega razvoja ter vprašanje energetske (samo)oskrbe. A ker so demografske zadeve dolgoročne in segajo ukrepi daleč čez en poslanski ali ministrski mandat, se demografiji brezbrižno in neodgovorno na široko izogibajo praviloma vse politične stranke, vse vlade in vse vladajoče koalicije. Ker so tudi demografski cilji in ukrepi dolgoročni, jih volivci praviloma ne opazijo, ne postavljajo v ospredje svojih pričakovanj in zahtev, z njimi ne vrednotijo uspešnosti vladajočih garnitur in jih ne upoštevajo kot ključen kriterij izbire na naslednjih volitvah.
    Kot piše dr. Drago Čepar, smo v Sloveniji dosegli dovolj rojstev za naravno obnavljanje prebivalstva nazadnje leta 1980, ko smo še dosegli skoraj 30 tisoč rojstev, leta 2018 se nam je rodilo le še manj kot 20 tisoč novorojencev. A omenjeni primanjkljaj nam še dodatno slabša množično izseljevanje odraslih oseb (“s trebuhom za kruhom” ali “na lepše”) po obsegu okoli 5 tisoč odraslih oseb letno. In če k temu prištejemo še letno povečevanje števila upokojencev za okoli 11 tisoč oseb, je več ko gotovo, da se nesorazmerja med delovno aktivnim ter socialno odvisnim prebivalstvom nenehno zaskrbljujoče povečujejo (po uradnih podatkih smo imeli v RS leta 2019 povprečno že 620 tisoč upokojencev). Seveda se z gornjimi podatki ne postavlja in ne ukvarja nobena parlamentarna politična stranka, nobena vlada in nobena vladajoča koalicija.
    Vse stranke, vlade in vladajoče koalicije doslej so cela tri desetletja omenjene porazne demografske, zaposlitvene in socialne razvojne trende brezbrižno ignorirale in jih kolikor mogoče vzvišeno “pometale pod predpražnik” oz. neodgovorno prepuščale negotovi prihodnosti in naslednjim generacijam oblastnikov ter državljanov.
    Janševa tretja vlada RS in vladajoča desno-sredinska koalicija SDS, SMC, NSi (s konstruktivno podporo Desusa) sta torej prvi, ki sta se dejavno in konkretno lotili dolgoročnega razvojnega problema demografije, ki v nobenem primeru ne omogoča hitrih in kratkoročnih razvojnih učinkov in ki ga zaradi tega ne bodo ne opozicija, ne mediji in ne volivci odgovorno in pošteno prepoznali kot strateškega in razvojno ključnega.
    Kot laik se ne bom spuščal v vrednotenje zakona o ustanovitvi demografskega sklada. Bom pa ugotovil, da so imele vse stranke, ki zdaj najbolj glasno in rušilno kritizirajo zakonski predlog tri desetletja časa, da kaj storijo, a niso izmodrovale in zapisale niti “d”, kot bi rekla pokroviteljsko vsevedna prvakinja SAB Alenka Bratušek.
    Opozicija (LMŠ, SD, Levica in SAB), ki je ne-dialoško uporniško že aktivirala tudi Štrukljeve politično zveste sindikate javnega sektorja, je očitno zaskrbljena predvsem nad tem, da ne bo več imela izključnega in popolnega nadzora nad državnim premoženjem ter ne “zadnje besede” nad njegovim razpolaganjem oz. razporejanjem tudi v otipljivejši prid demografsko vzdržnejše in obetavnejše družbene prihodnosti.
    Popolnoma jasno je, da bo skušala neuspešna, medsebojno neusklajena in popadljiva parlamentarna opozicija (LMŠ, SD, Levica in SAB) izkoristiti vse legalne in nelegalne metode parlamentarnega in izven-parlamentarnega oviranja ter nagajanja, da bi čim dlje v prihodnost odložila ali celo popolnoma onemogočila ključni korak aktualne vlade in vladajoče koalicije na polju nujne dolgoročneje usmerjene in dolgoročneje zasnovane vzdržne demografske strategije in politike. Od narcisoidno egocentričnih ter pokroviteljsko samopašnih prvakov opozicijskih strank (Šarec, Fajon, Mesec, Bratušek) česa drugega in česa boljšega v umevanju in prepoznavanju dolgoročnih demografskih, socialnih in razvojnih problemov tudi ni mogoče pričakovati.

  3. APMMB2 dva razloga, ki ste jih navedli in sicer:”Demografski sklad je v Sloveniji nujno potreben. Vsaj tri razloge vidim.
    – demografska slika je v Sloveniji katastrofalna. Slovenci se staramo in izumiramo. Izumiranje je potrebno zaustaviti. drži
    – s prispevki za pokojninsko zavarovanje se zbere premalo denarja za pokojnine in potreben je izdaten dodatni vir, ki ga mora zagotoviti sklad. Najprikladnejša je vsa državna lastnina, kolikor je je še ostalo. drži
    – Slovenija je še vedno bogata, vednadr je upravljanje s tem bogastvom slabo, zato je čim več državne lastnine potrebno združiti pod enos treho in zagotoviti dobro upravljanje.
    ne drži.
    Vprašanje ni v tem ali rabimo ali ne rabimo za rešitev obeh ključnih problemov SLO ustrezne ukrepe. Vendra je povdarek na USTREZNIH UKREPIH.
    1. Ustrezna rešitev za prvi problem je decentralizacija, na podeželju bi bila v primeru, če bi nam uspelo zadržati vsaj del mladih družin nataliteta bistveno boljša. Mlade družine imajo na podeželju v povprečju 2,6 otrok v mestih pa 0,8, kar pomeni, da ni zagotovljena niti enostavna reprodukcija. Sklad tega prblema ne more rešiti ker je preveč kompleksen , še decentralizacija sama po sebi , če ne bodo imele pokrajine dovolj denarja za razvoj gospodarstva in delovnih mest ne bo uspešna.
    2. Dejansko je potreben izdaten dodaten vir, kar pa ne more biti sklad.
    Zamisel, da bi pod eno streho združila vsa državna podjetja, pa tudi če jim bomo zagotavljali popolen monopolni položaj lahko za pokojnine oddvojijo le manjši del dobička, večina dobička je treba vlagati v razvoj in investicije sicer boda ta podjetja zastarela in bodo vsa manj donosna, torej bo priliv vse manjši.
    3. Povsem zgrešen in izrazito na levičarski mitologiji pa je postavljena vaša trditev.
    Država zlast centralizirana je izjemno slab gospodar.
    Razlogov je veliko naj naštejem samo nekaj.
    Vodstav državnih podjetij postavlja politika, izbira ne temelji na strokovnem znanju ampak politični pripadnosti.
    Posledično se od takih vodstev in podjetij na zahteva ustrezne ekonomske učinkovitosti, logika poslovanja temelji na uboganju politike in ne trga.
    Posledično bo organizacija teh podjetij povsem zbirokratizirana in okostenela. Poglejmo samo primer UKC v administraciji je zaposlenih 2.700 ljudi, kako naj bo UKC racinalen v porabi javnega denarja vsa sprašujem. 2700 ljudi nekaj dela na žalost ne dela v smislu poenostavitve postopkov ampak v smislui njihovega zapletanja. Teh 2700 ljudi bi v privatnem sektorju bilo samo (brez vmešavnaj politike) sposobno rešiti problematiko čakalnih vrst, če bi to bil resnični cilj njihoveg dela-
    Z javnim denarjem pri nas politika dela kot svinja z mehom zato lahko napovem klaveren konec tako sklada kot vanj vključenih podjetij.
    V Švici bi šli ljudje na ulici, če bi vlada sprejela tako odločitev. Vendar ima njihova institucionlna demokratična ureditev ustrezne vzvode za take neumnosti. Razpisan bi bil referendum, ki je obvezna oblika sprejemanja tako pomembnih (beri dragih ) odločitev in na referendumu bi ljudje gladko zavrnili predlog. In še ena demokratična posledica politična stranka predlagatelj bi na naslednjih vlotitvah izgubila veliko glasov.
    In še pomebnejše Švica bi bila še naprej ena najbogatejšoig držav z najbolje rešenim vprašanjem financiranja pokojnin.

  4. Poglejte na drugi strabi levico kako zna manipulirati z ljudmi, Bratuškova je izjavila, da želi koalicija z enim zamahom vse, kar je država prihranila v zadnjih 30 letih, pa tudi prej, PRIVATIZIRATI.
    Ni uporabila podržaviti ker je že sedaj državno in prav državna lastnina je tu največji problem.
    Za levičarje je namreč državno tisto, ki jim zagotavlja moč in vpliv na tokove javnega denarja.
    Zato sem že zapisal na žalost je desnosredinska opcija zagrabila levičarsko idejo, kar ideja sklada je in jo vzela za svojo, čeprav je skregana z žlahtno desno kozervativno politiko.
    Bojim se, da tudi desnica manipulira z nami volivci.
    Državno je namreč odličen poligon za vse poilitične stranke, ki so na oblasti torej tudi desne.
    Vzdržnost oz. saomoomejevanje pri zapravljanju javnega denarja pa ni ravno lastnost politikov zato bi morali imeti tukaj glavno besedo ljudje.
    V tem primeru je referendum neglede na to da ga sedaj zahtevajo levičarji, (če bi bili oni pri koritu bi sprejeli enka zakon) prvilen odgovor na neunmnosti vsakokratne politike na oblasti ne glede na to ali je leva ali desna.

  5. Zamislimo se koliko pelina je moral popiti Aleš Primc in koliko gnojnice je bilo zlite po njem, ko je izpostavljal demografsko problematiko v Sloveniji. Češ, da je to ”nazadnjaško”. Demografska politika je ena izmed ključnih razvojnih politik države, pri nas se pa o tistih, ki o tem razpravljajo zabavlja po medijih in jih ponižuje. Podobnih napadov je bil deležen tudi npr. državni svetnik dr. Matjaž Gams.

  6. Levica je podivjana zato, ker niso na oblasti. Ljubosumni so na to vlado z JJ na čelu, ker ima kljub pandemiji, dobre rezultate.
    Levičarji so bili na oblasti vsaj 13 strnjenih let in kaj imajo za pokazati? NIČ, NIČ, NIČ.
    To je bolečina levičarjev, da prihaja denar, oni pa ne bodo zraven s svojimi tačkami, da bi ga delili po že znanih metodah. Zato se toliko silijo zraven s svojimi idejamo o okrevanju po virusu. Ker mislijo, da če bodo prispevali dve vejici, bodo lahko tudi zraven pri delitvi. NE, NE BO TAKO, LEVICA. VAŠ ČAS JE MIMO.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime