Demografski sklad bo financiral pokojnine, domove za starejše in družinsko politiko. Jezna opozicija bi referendum

Vir foto: pixabay, zajem slike Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK

Na današnji seji državnega zbora poslanci razpravljajo tudi o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu, pri katerem se najbolj krešejo mnenja.


Medtem ko ga koalicija skupaj s poslanci Desusa podpira in meni, da bi moral biti ustanovljen že pred leti, ga opozicija zavrača in zahteva celo posvetovalni referendum, češ da gre za preveč pomembno vprašanje.


V komentarju uredništva ugotavljamo, da opozicija spet težko prenaša, da ni več na oblasti in se boji, da bo dokončno izgubila primat vodenja državnega premoženja, kamor vlada ni mogla kadrovati svojih ljudi.


Nacionalni demografski sklad bo nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljavce. Cilj je tako v prvem koraku na enem mestu skoncentrirati vse naložbe države z izjemami, kot so Dars, 2TDK, operaterji prenosnega in distribucijskega energetskega omrežja in organizator energetskega trga in družba DRI ter naložbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav in Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.


Predlog zakona predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v družbo Nacionalni demografski sklad, nanjo pa bi se ob omenjenih prenesle še naložbe Kapitalske družbe (vključno z Modro zavarovalnico) ter premoženje Družbe za svetovanje in upravljanje in Družbe za upravljanje terjatev bank. Vrednost naložb v skladu bo tako skupaj z nakazilom 10 odstotkov kupnin od prodaje državnih naložb po vzpostavitvi SDH-ja (159,4 milijona evrov) nekaj manj kot 8,6 milijarde evrov.


Prihodke od upravljanja teh naložb bi nato namenili po naslednjem ključu – 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od državnega premoženja v upravljanju bi šlo za dolgoročno akumulacijo sredstev, 40 odstotkov dividend bi bilo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin gradnji domov za starejše, deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.



Opozicija: O demografskem skladu naj odločajo ljudje na referendumu


Opozicija takšnemu predlogu nasprotuje. Meni namreč, da predlog zakona ne zagotavlja dolgoročne javnofinančne vzdržnosti pokojninske blagajne in ne pomeni učinkovitega spoprijemanja s trendi staranja prebivalstva.


"Vladni predlog, ki ga imamo na mizi ni D od demografskega sklada," je dejala Alenka Bratušek in dodala, da želi koalicija z enim zamahom vse, kar je država prihranila v zadnjih 30 letih, pa tudi prej, privatizirati. "O čem, če ne o tako pomembnih stvareh, bi morali ljudje odločati na referendumu," je prepričana. "Zato smo se odločili naprej za posvetovalni referendumi, da vidimo, če ljudje podpirajo takšne neumnosti ali so, kar upam, proti," je dodala in vse, ki bodo glasovali tudi jasno pozvala, naj glasujejo proti. "Če nam s posvetovalnim referendumom uspe, bomo jasno pokazali, da to nikakor ni prava pot," je še prepričana.


Za posvetovalni referendum potreba navadna poslanska večina

Še pred sprejetjem zakona o demografskem skladu bodo poslanci morali glasovati o pobudi štirih strank leve opozicije, da se  razpiše posvetovalni referendum. To bo postopek sprejema  zamaknilo za kakšen mesec dni.

V primeru uspeha predloga - potrditi ga mora navadna večina poslancev - pa bo sprejetje demografskega sklada moralo počakati vse do izvedbe referenduma. 

Mesec: Janša želi poleg politične tudi tudi ekonomsko moč


"Janša je v vladi že tretjič in vsakič, ko je bil na oblasti, pokazal, da mu politična moč ni dovolj, da želi tudi ekonomsko oblast in nadzor nad mediji," je prepričan Luka Mesec. Meni, da ima Janša interes po oblasti in da tokrat ni nič drugače. "Z demografskim skladom bo ta denar postal plen vlade," je dodal.


Pojasnil je, da bo vlada demografskemu skladu postavila nadzorni svet, kjer bo velika večina predstavnikov vladajoče politike, zraven bo še en predstavnik upokojencev in en predstavnik mladih. "Sklad bo imel moč kadrovanja povsod, vključno z STA, kamor vlada do zdaj še ni mogla poseči, čeprav jih skuša nadzorovati z rezanjem sredstev," je dejal in povedal, da bo vlada poskusila posegati tudi v Modro zavarovalnico, ki na leto zbere okoli 900 milijonov evrov z naslova prispevkov zaposlenih za pokojnine.


"Vlada bo na koncu tista, ki bo ta sredstva obvladovala oziroma imela nad njimi kontrolo," je dodal.


Marjan Šarec je medtem dejal, da je referendum nuja po preprečitvi plenjenja. "Za SDS in Janeza Janšo je ideologija samo krinka za plenjene po državnih podjetjih in vsem, kar bi eventualno lahko prineslo dobiček," je dejal in dodal, da gre predlog v točno to smer.
"Sklad ne sme biti inštrument za pobrati, kar se še pobrati da," je prepričan. Pojasnil je, da s privatizacijami že imamo izkušnje in da smo v preteklosti že videli, kaj prinašajo.










 
KOMENTAR: Uredništvo
Vrtičke svojih interesnih lobijev bodo branili z vsemi sredstvi
V sredo bomo z glasovanjem o demografskem skladu prišli do konca sage, ki traja že skorajda 30 let. Toliko časa namreč tli ideja o skladu, v katerem bi se plemenitilo državno premoženje, s katerim bi se del plačeval tudi za vse večje potrebe pokojninske blagajne. Gre seveda le za obliž na pokojninske izdatke, za kaj več bo potreba strukturna pokojninska reforma. Opozicija je v trenutku obupa posegla še po zadnji možnosti, ki jo ima s svojimi 40 glasovi. To je posvetovalni referendum, ki ga tudi potrjuje državni zbor in za katerega tudi nima dovolj glasov. Državljane bi tako radi spraševali o tematiki, ki je ti ne poznajo. Zato bi v levi opoziciji referendum ljudstvu prodali kot opredeljevanje proti Janezu Janši, iz česar si obetajo nekaj političnih benefitov. Resnična bolečina ob vzpostavljanju demografskega sklada se skriva drugje. Če bo ta speljan do konca mandata, se po dolgih končuje primat levice nad državnim premoženjem, predvsem v nekaterih državnih podjetjih, nad katerimi interesna zaledja levice držijo roko že desetletja. Govorimo predvsem o naložbah Kapitalske družbe ter premoženja Družbe za svetovanje in upravljanje. Levica bi s tem, tudi ko ni na oblasti, postala de facto opozicija. Napoved posvetovalnega referenduma tako lahko razumemo tudi kot manever, da se sprejetje zakona čim bolj zavleče. Če bi kdo od zunanjih akterjev iz krogov levice, denimo sindikatov, napovedal še naknadni zakonodajni referendum, se lotil zbiranja podpisov itd., ali pa zahteval ustavno presojo, bi uveljavitev zakona še bolj zavlekel.  Po upanju leve opcije morda vse do novih volitev, ki ponujajo upanje za prevzem oblasti. Videli bomo, ali je v ozadju takšna strategija. Z nekaj imenovanji ljudi, ki ne sodijo v najožji krog levice, bi se sistemski problem obvladovanja državnega premoženja s strani sivih eminenc levih omrežij, vsaj malo razrahljal. Da bi pa strukturo lahko prevzela druga, torej desna stran, pa je seveda iluzija, s katero levica straši in mobilizira svoje volivce. Ne pozabimo, da bodo imenovanja še vedno v rokah vladajoče politike. Za resno kadrovsko preobrazbo po svojem okusu pa bi desnica morala vladati vsaj kakšno desetletje.   
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike