Demografski sklad bo financiral pokojnine, domove za starejše in družinsko politiko. Jezna opozicija bi referendum
Na današnji seji državnega zbora poslanci razpravljajo tudi o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu, pri katerem se najbolj krešejo mnenja.
Medtem ko ga koalicija skupaj s poslanci Desusa podpira in meni, da bi moral biti ustanovljen že pred leti, ga opozicija zavrača in zahteva celo posvetovalni referendum, češ da gre za preveč pomembno vprašanje.
V komentarju uredništva ugotavljamo, da opozicija spet težko prenaša, da ni več na oblasti in se boji, da bo dokončno izgubila primat vodenja državnega premoženja, kamor vlada ni mogla kadrovati svojih ljudi.
Nacionalni demografski sklad bo nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljavce. Cilj je tako v prvem koraku na enem mestu skoncentrirati vse naložbe države z izjemami, kot so Dars, 2TDK, operaterji prenosnega in distribucijskega energetskega omrežja in organizator energetskega trga in družba DRI ter naložbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav in Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Predlog zakona predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v družbo Nacionalni demografski sklad, nanjo pa bi se ob omenjenih prenesle še naložbe Kapitalske družbe (vključno z Modro zavarovalnico) ter premoženje Družbe za svetovanje in upravljanje in Družbe za upravljanje terjatev bank. Vrednost naložb v skladu bo tako skupaj z nakazilom 10 odstotkov kupnin od prodaje državnih naložb po vzpostavitvi SDH-ja (159,4 milijona evrov) nekaj manj kot 8,6 milijarde evrov.
Prihodke od upravljanja teh naložb bi nato namenili po naslednjem ključu – 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od državnega premoženja v upravljanju bi šlo za dolgoročno akumulacijo sredstev, 40 odstotkov dividend bi bilo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin gradnji domov za starejše, deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.
Opozicija: O demografskem skladu naj odločajo ljudje na referendumu
Opozicija takšnemu predlogu nasprotuje. Meni namreč, da predlog zakona ne zagotavlja dolgoročne javnofinančne vzdržnosti pokojninske blagajne in ne pomeni učinkovitega spoprijemanja s trendi staranja prebivalstva.
"Vladni predlog, ki ga imamo na mizi ni D od demografskega sklada," je dejala Alenka Bratušek in dodala, da želi koalicija z enim zamahom vse, kar je država prihranila v zadnjih 30 letih, pa tudi prej, privatizirati. "O čem, če ne o tako pomembnih stvareh, bi morali ljudje odločati na referendumu," je prepričana. "Zato smo se odločili naprej za posvetovalni referendumi, da vidimo, če ljudje podpirajo takšne neumnosti ali so, kar upam, proti," je dodala in vse, ki bodo glasovali tudi jasno pozvala, naj glasujejo proti. "Če nam s posvetovalnim referendumom uspe, bomo jasno pokazali, da to nikakor ni prava pot," je še prepričana.
Še pred sprejetjem zakona o demografskem skladu bodo poslanci morali glasovati o pobudi štirih strank leve opozicije, da se razpiše posvetovalni referendum. To bo postopek sprejema zamaknilo za kakšen mesec dni.
V primeru uspeha predloga - potrditi ga mora navadna večina poslancev - pa bo sprejetje demografskega sklada moralo počakati vse do izvedbe referenduma.
Mesec: Janša želi poleg politične tudi tudi ekonomsko moč
"Janša je v vladi že tretjič in vsakič, ko je bil na oblasti, pokazal, da mu politična moč ni dovolj, da želi tudi ekonomsko oblast in nadzor nad mediji," je prepričan Luka Mesec. Meni, da ima Janša interes po oblasti in da tokrat ni nič drugače. "Z demografskim skladom bo ta denar postal plen vlade," je dodal.
Pojasnil je, da bo vlada demografskemu skladu postavila nadzorni svet, kjer bo velika večina predstavnikov vladajoče politike, zraven bo še en predstavnik upokojencev in en predstavnik mladih. "Sklad bo imel moč kadrovanja povsod, vključno z STA, kamor vlada do zdaj še ni mogla poseči, čeprav jih skuša nadzorovati z rezanjem sredstev," je dejal in povedal, da bo vlada poskusila posegati tudi v Modro zavarovalnico, ki na leto zbere okoli 900 milijonov evrov z naslova prispevkov zaposlenih za pokojnine.
"Vlada bo na koncu tista, ki bo ta sredstva obvladovala oziroma imela nad njimi kontrolo," je dodal.
Marjan Šarec je medtem dejal, da je referendum nuja po preprečitvi plenjenja. "Za SDS in Janeza Janšo je ideologija samo krinka za plenjene po državnih podjetjih in vsem, kar bi eventualno lahko prineslo dobiček," je dejal in dodal, da gre predlog v točno to smer.
"Sklad ne sme biti inštrument za pobrati, kar se še pobrati da," je prepričan. Pojasnil je, da s privatizacijami že imamo izkušnje in da smo v preteklosti že videli, kaj prinašajo.
Sistem upravljanja državnih podjetij kot ga imamo ni dober. Zaradi nepreglednosti, so ga zlorabili posamezniki. Postal je žarišče nepravilnosti in odtekanje državnega denarja. Ni vreden obrambe nobene dobronamerne politike. @StrankaLMS @strankaSD @strankalevica @StrankaSAB pic.twitter.com/qRR2y7ki5G
— Danilo Grašič (@DaniloGrasic) March 2, 2021
Zato hočemo MI ustanoviti demografski sklad, da bomo MI kadrovali in privatizirali. Ker le levičar je lahko pošten, strokoven in neodvisen ter dober lastnik. #moneymoneymoney
— Vid Strehar ne mara #moralisticnih #pofuklnov (@vidstrehar) March 2, 2021
Ja, razumem, da je demografski sklad pomemben, ne, ne bi o njem odločala na referendumu, ker se mi ne ljubi tako podrobno ukvarjati s temo in ker trenutno glasujemo levo-desno, ne glede na to, kdo ima v resnici prav. Zato hodim na volitve, da vi odločate namesto mene. Dajte.
— Jakobinka (@Jakobinka) March 2, 2021
4 komentarjev
STAJERKA2021
Levica je podivjana zato, ker niso na oblasti. Ljubosumni so na to vlado z JJ na čelu, ker ima kljub pandemiji, dobre rezultate.
Levičarji so bili na oblasti vsaj 13 strnjenih let in kaj imajo za pokazati? NIČ, NIČ, NIČ.
To je bolečina levičarjev, da prihaja denar, oni pa ne bodo zraven s svojimi tačkami, da bi ga delili po že znanih metodah. Zato se toliko silijo zraven s svojimi idejamo o okrevanju po virusu. Ker mislijo, da če bodo prispevali dve vejici, bodo lahko tudi zraven pri delitvi. NE, NE BO TAKO, LEVICA. VAŠ ČAS JE MIMO.
Rajko Podgoršek
Zamislimo se koliko pelina je moral popiti Aleš Primc in koliko gnojnice je bilo zlite po njem, ko je izpostavljal demografsko problematiko v Sloveniji. Češ, da je to ''nazadnjaško''. Demografska politika je ena izmed ključnih razvojnih politik države, pri nas se pa o tistih, ki o tem razpravljajo zabavlja po medijih in jih ponižuje. Podobnih napadov je bil deležen tudi npr. državni svetnik dr. Matjaž Gams.
Alojzij Pezdir
V tej državi je demografsko vprašanje vsaj tako pereče, kot je (tudi globalno) pereče vprašanje varovanja narave, naravnih virov in trajnostnega razvoja ter vprašanje energetske (samo)oskrbe. A ker so demografske zadeve dolgoročne in segajo ukrepi daleč čez en poslanski ali ministrski mandat, se demografiji brezbrižno in neodgovorno na široko izogibajo praviloma vse politične stranke, vse vlade in vse vladajoče koalicije. Ker so tudi demografski cilji in ukrepi dolgoročni, jih volivci praviloma ne opazijo, ne postavljajo v ospredje svojih pričakovanj in zahtev, z njimi ne vrednotijo uspešnosti vladajočih garnitur in jih ne upoštevajo kot ključen kriterij izbire na naslednjih volitvah.
Kot piše dr. Drago Čepar, smo v Sloveniji dosegli dovolj rojstev za naravno obnavljanje prebivalstva nazadnje leta 1980, ko smo še dosegli skoraj 30 tisoč rojstev, leta 2018 se nam je rodilo le še manj kot 20 tisoč novorojencev. A omenjeni primanjkljaj nam še dodatno slabša množično izseljevanje odraslih oseb ("s trebuhom za kruhom" ali "na lepše") po obsegu okoli 5 tisoč odraslih oseb letno. In če k temu prištejemo še letno povečevanje števila upokojencev za okoli 11 tisoč oseb, je več ko gotovo, da se nesorazmerja med delovno aktivnim ter socialno odvisnim prebivalstvom nenehno zaskrbljujoče povečujejo (po uradnih podatkih smo imeli v RS leta 2019 povprečno že 620 tisoč upokojencev). Seveda se z gornjimi podatki ne postavlja in ne ukvarja nobena parlamentarna politična stranka, nobena vlada in nobena vladajoča koalicija.
Vse stranke, vlade in vladajoče koalicije doslej so cela tri desetletja omenjene porazne demografske, zaposlitvene in socialne razvojne trende brezbrižno ignorirale in jih kolikor mogoče vzvišeno "pometale pod predpražnik" oz. neodgovorno prepuščale negotovi prihodnosti in naslednjim generacijam oblastnikov ter državljanov.
Janševa tretja vlada RS in vladajoča desno-sredinska koalicija SDS, SMC, NSi (s konstruktivno podporo Desusa) sta torej prvi, ki sta se dejavno in konkretno lotili dolgoročnega razvojnega problema demografije, ki v nobenem primeru ne omogoča hitrih in kratkoročnih razvojnih učinkov in ki ga zaradi tega ne bodo ne opozicija, ne mediji in ne volivci odgovorno in pošteno prepoznali kot strateškega in razvojno ključnega.
Kot laik se ne bom spuščal v vrednotenje zakona o ustanovitvi demografskega sklada. Bom pa ugotovil, da so imele vse stranke, ki zdaj najbolj glasno in rušilno kritizirajo zakonski predlog tri desetletja časa, da kaj storijo, a niso izmodrovale in zapisale niti "d", kot bi rekla pokroviteljsko vsevedna prvakinja SAB Alenka Bratušek.
Opozicija (LMŠ, SD, Levica in SAB), ki je ne-dialoško uporniško že aktivirala tudi Štrukljeve politično zveste sindikate javnega sektorja, je očitno zaskrbljena predvsem nad tem, da ne bo več imela izključnega in popolnega nadzora nad državnim premoženjem ter ne "zadnje besede" nad njegovim razpolaganjem oz. razporejanjem tudi v otipljivejši prid demografsko vzdržnejše in obetavnejše družbene prihodnosti.
Popolnoma jasno je, da bo skušala neuspešna, medsebojno neusklajena in popadljiva parlamentarna opozicija (LMŠ, SD, Levica in SAB) izkoristiti vse legalne in nelegalne metode parlamentarnega in izven-parlamentarnega oviranja ter nagajanja, da bi čim dlje v prihodnost odložila ali celo popolnoma onemogočila ključni korak aktualne vlade in vladajoče koalicije na polju nujne dolgoročneje usmerjene in dolgoročneje zasnovane vzdržne demografske strategije in politike. Od narcisoidno egocentričnih ter pokroviteljsko samopašnih prvakov opozicijskih strank (Šarec, Fajon, Mesec, Bratušek) česa drugega in česa boljšega v umevanju in prepoznavanju dolgoročnih demografskih, socialnih in razvojnih problemov tudi ni mogoče pričakovati.
APMMB2
Demografski sklad je v Sloveniji nujno potreben. Vsaj tri razloge vidim.
- demografska slika je v Sloveniji katastrofalna. Slovenci se staramo in izumiramo. Izumiranje je potrebno zaustaviti.
- s prispevki za pokojninsko zavarovanje se zbere premalo denarja za pokojnine in potreben je izdaten dodatni vir, ki ga mora zagotoviti sklad. Najprikladnejša je vsa državna lastnina, kolikor je je še ostalo.
- Slovenija je še vedno bogata, vednadr je upravljanje s tem bogastvom slabo, zato je čim več državne lastnine potrebno združiti pod enos treho in zagotoviti dobro upravljanje.
Bes opozicije je norost brez primere.
Opozicija vlaga vse napore v rušitev trenutne kolaicije. Od same ihte je toliko neučakana, da praktično sploh nima dugega cilja, kot rušiti vse, kar vlada naredi. Če že vlada ne pade, pa je potrebno prperečiti tudi najmanjši upeh vlade.
Ko vlada koncentrira državno premoženje v demografskem skladu, opravlja pomembno delo za opozicijo. Oppzicija namerava, če ne prej, pa na naslednjih volitvah zavladati. Torej bo oppzicija prevzela vse vodilne položaje v demografskem skladu in pobrala smetano.
Kako to narediti, opozicija dobro ve, saj je dodobra okradla državo s svojo elito, ki je prodajala in razdajala državno premoženje in povzročila milijardno škodo, za katero nihče ne odgovarja, ne tovarišica Bratušek, ne tovariš Cerar, niti pogumni tovariš Šarec. Ne odgovarjajo pa niti v SD, kjer se borijo za socialo, ki so jo izdatno poprli pri tajkunih, ki so spraznili državno kaso in si zagotovili soliden socialni status.
Nestrpnost opozicije pa je naravnost grozljiva. Izgubila je razsodnost, saj če se sprejme zakon danes, bo sklad začel delovati čez leto ali več, po volitvah,takrat pa bo vlado vodil Luka Mesec in bo vse slovensko bogastvo v rokah pošetene Levice.
Zakaj potem tak silni vihar?
Igor pojasni prosim.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.