Delo v Avstriji: obljubljena dežela tudi za slovenske, ne samo za bližnjevzhodne migrante

Andreja Barat
2

    V Avstrijo ne prihajajo samo migranti iz daljnih dežel, vsak dan se tja na delo vozi tudi preko 20.000 Slovencev. Zakaj, kam, kako, za koliko, v katere službe, čemu? Na ta vprašanja bomo iskali odgovore v tem in v prihajajočih člankih.

    Geld regiert die Welt    

    Je že tako, da se Slovenci vozijo preko meje predvsem iz enega razloga – finančnega. Avstrijci ponujajo delo. Avstrijci pridno delo cenijo in dobro plačajo. Še njihova minimalna plača je za naše razmere zelo solidna. Tudi druge, davčne in socialne ugodnosti niso zanemarljive.

    Slovenci smo v Avstriji večinoma cenjeni in zaželeni delavci. Sicer danes nekako velja, da gre za dva povsem različna naroda, a če pogledamo v zgodovino malo dlje od druge svetovne vojne, je jasno da gre za tako kulturno kot genetsko zelo povezana naroda, ki sta stoletja uspešno živela v skupni državi.

    Dela preko meje načeloma ni težko najti. Od ust do ust, preko spleta ali agencij. Niti ni vedno potrebna specifična izobrazba. Pridnost in pripravljenost učiti se odtehtata marsikateri papir. Razen za najnižja fizična dela, se pričakuje tudi vsaj osnovno znanje nemščine.

    Slovenci se največ zaposlujejo v proizvodnji in predelovalni dejavnosti, tudi logistiki in zdravstvu. Nekaj je sezonskih del (kmetijstvo in turizem), večinoma pa gre za zaposlitve za nedoločen čas. V Avstriji namreč ne pomeni, da se z delavcem skorajda poročiš, če ga zaposliš za nedoločen čas (kot je to običajno pri nas), zato pridni delavci po mescu ali dveh poizkusnega dela, praviloma dobijo zaposlitev za nedoločen čas.

    Težave slovenskih migrantskih delavcev

    Slovenska država se za delavce migrante dolgo ni zmenila. Z dediščino prejšnjega sistema se je nanje gledalo nekako z nezaupanjem. Potem pa so se nekaj let nazaj spomnili, da bi jih, če jim že spodobne službe v lastni državi ne morejo ponuditi, lahko malo bolj obdavčili.

    Slovenski delavci v Avstriji tako že več let bijejo bitke glede obdavčitve, s katero so po njihovem mnenju deležni neenakopravne obravnave. Avstrijska dohodninska olajšava je namreč precej višja od slovenske, razliko pa morajo delavci migranti plačati v Sloveniji, kar je odločilo tudi ustavno sodišče.

    Ne glede na pravičnost oz. krivičnost obdavčitve je naša država  tu pokazala grd obraz, saj je delavce pozivala k samoprijavitvi dohodkov in napovedala, da bodo doplačila za samoprijavitelje minimalna, nato pa le tem pošiljala odločbe z enormnimi zneski.

    No, druga sodba glede olajšav v sporu med delavci migranti in FURS je šla v prid prvih. Vrhovno sodišče je lani odločilo proti Fursu in razsodilo, da morajo biti delavci v Avstriji glede dohodninskih olajšav izenačeni s slovenskimi, če napoved na podlagi samoprijave oddajo v predpisanih rokih.

    Obravnavani zavezanec je bil čezmejni delovni migrant, zaposlen pri delodajalcu v Republiki Avstriji, in hkrati slovenski davčni rezident. Informativnega izračuna dohodnine za leto 2014 ni prejel, prav tako pa tudi sam ni vložil napovedi za odmero dohodnine za isto leto, kar bi moral storiti – upoštevajoč zakon – do 31. julija 2015.

    Ker je to storil šele 21. septembra istega leta, na podlagi samoprijave, v kateri je želel uveljaviti tudi to, da se v davčno osnovo ne bi všteli stroški prehrane med delom in prevoz na delo, mu davčni organ pri izdaji odmerne odločbe uveljavljanih stroškov ni upošteval. Vrhovno sodišče je potem odločilo, da mu olajšavo mora upoštevati.(vir: https://mariborinfo.com)

    Ostaja pa še veliko nerešenih vprašanj. Od stroškov malice, prevoza… Zunanjemu opazovalcu pa se ponuja predvsem eno: Ali želi Slovenija tako obdavči te delavce, da se jim ne bo več splačalo hoditi delat v Avstrijo in bodo raje doma na socialni podpori? Ali želi, da obupajo nad svojo domovino? Od tega, pa do selitve prek meje (kjer so cene stanovanj mimogrede primerljive našim in mlade družine več kot dobrodošle) je potem samo še korak. Se naša država zaveda, da to niso manj, ampak praviloma bolj sposobni ljudje? Iznajdljivi, motivirani, z delovnimi izkušnjami…

    Austria first

    Ugodnosti pa so v zadnjem času začeli klestiti tudi sami Avstrijci. Pred kratkim so namreč z zakonom bistveno zmanjšali otroške dodatke zaposlenih v Avstriji, ki prihajajo iz drugih dežel EU. Ti so bili do sedaj enaki za vse delavce, ne glede na stalno prebivališče oz. dejansko prebivanje otroka. Tako je slovenski (ali bolgarski) delavec prejel nadvse velikodušne otroške dodatke (praviloma nekajkrat višje kot delavec v Sloveniji) za svoje otroke, ki morda v Avstriji sploh še niso bili.

    Po novem bi naj višino otroških dodatkov določali življenjski stroški države, v kateri delavec dejansko živi. Ta ukrep se bo slovenskim dnevnim migrantom vsekakor poznal. Avstriji je ta ukrep težko zameriti. S tem bo precej prihranila in gotovo tudi koga spodbudila, da se bo dejansko preselil v državo svojega dela.

    Slovenski delodajalci iz vzhodne Slovenije pa imajo že sedaj težave pri pridobivanju kvalitetnega kadra v nekaterih panogah, saj se v slovenskih gospodarskih razmerah in skrajno visoki davčni obremenitvi pri plačilu težko kosajo z avstrijskimi delodajalci.

    Več o vplivu množičnosti dnevnih ekonomskih migracij na gospodarstvo in družbo pa prihodnjič.

    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    KOMENTARJI: 2

    1. Ni problema bomo še mi uvažal cenejšo delovno silo iz bivše juge, ups. so fantje že po študiral da zakaj bi delal za mezdo v Sloveniji, če lahko v Avstriji za plačo. Potem so pa tu Slovenci ki hodijo v Avstrijo jah Dajmo jih obdavčitev da bo delo suma sumarum slabše od Avstrijske plače, tajkun dobička ne bo delil, država pa tudi si ne more privoščiti da bi zmanjšala obdavčitev osebnega dohodka.

    2. Klika na oblasti podi dobre delavce ven, saj so vir težav za vladanje. Čez pet let bodo v Sloveniji v glavnem samo še penzionisti in priseljeni socialni podpiranci.

      Kaj res ne moremo izvoliti prave ljudi, da to kliko razženejo?

    Komentiraj