Delo od doma spreminja način življenja: manj prometa in zastojev, selitve iz mest na podeželje ...

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav se mnoga podjetja tolažijo, da bo v svetovnem gospodarstvu že kmalu vse tako, kot je bilo, je jasno, da bo epidemija covid-19 le še pospešila nekatere procese, ki so se dogajali zadnje desetletje. Dejstvo je namreč, da smo kot družba spoznali, koliko dela lahko opravimo že iz domačega naslanjača in da to nekaterim od nas močno ustreza.

V Združenih državah Amerike naj bi tako danes od doma delalo kar 35 % delovno aktivne populacije, velike poslovne stolpnice v središču New Yorka in drugje pa vse bolj samevajo.

Na delo od doma so presedlala tudi številna slovenska podjetja. Pa bodo ti trendi ostali le začasni ali bomo v naslednjih letih priča velikim spremembam, kaj za nas lahko pomeni odhod v službo?

Že danes je tako jasno, da se v ZDA nekateri zaposleni nikoli več ne bodo vrnili v svoje pisarne v New Yorku ali San Franciscu. Življenje v teh mestih je namreč zaradi velikega povpraševanja po nepremičninah postalo obupno drago in neredko se je dogajalo, da je posamezniku petkrat nižja plača v odročnejših predelih države zagotavljala popolnoma enak življenjski standard.

S poslovnim prometom zasičena mestna središča se tako vse bolj praznijo, delovna okolja pa se selijo v predmestja ali celo na deželo.

Velikim korporacijam je dejansko vseeno, od kje je delo opravljeno, že tako so pisarne podjetij kot so Google, Facebook in Microsoft razpršene po vsem svetu. Prav tako iskanje zaposlenih na širšem območju preprečuje, da bi se podjetja na nekem področju brezkompromisno borila za določene delavce. Številna podjetja tako veliko prihranijo pri najemninah za poslovne prostore.

Prav tako so v marsikaterem ameriškem mestu od marca letos ne poznajo obsežnih prometnih zastojev. Ti so se preselili na splet, kjer sta morali podjetji Google in Netflix znižati privzeto ločljivost video vsebin in tako omogočiti neoviran dostop do spleta vsem uporabnikom.

Prehod na delo od doma v Sloveniji


S podobno situacijo kot ameriška so se ob izbruhu epidemije novega koronavirusa soočila tudi številna slovenska podjetja. Mnoga so se na zaprtje države dejansko zelo dobro pripravila že kakšen teden pred uradno razglasitvijo epidemije in ustavitvijo javnega življenja. Toda iz pogovorov z njihovimi vodilnimi in zaposlenimi se zdi, da si želijo, da bo kmalu spet vse tako kot je bilo.

Še bolj zgovorno kot njihove izjave to željo nakazuje dejstvo, da se povpraševanje po poslovnih nepremičninah v primerjavi s preteklimi leti ni zmanjšalo. Besede nepremičninskih posrednikov potrjuje stagnacija cen v nepremičninskih oglasih. Za razliko od ZDA so prostori slovenskih podjetij večinoma lastniški, kar pomeni bistveno manjšo fleksibilnost podjetij pri prilagajanju trenutnim razmeram.

A dejstvo je tudi, da nekaterim zaposlenim delo od doma bistveno bolj ustreza, saj niso stalno na očeh svojih šefov, poleg tega pa vsak dan prihranijo uro ali dve, ki bi ju drugače porabili iz pot iz službe domov. Zanemariti ne gre niti morebitnih zdravstvenih in osebnih vzrokov, saj lahko od doma delajo tudi številni ljudje s posebnimi potrebami, ki se jim podjetja z delovnim okoljem ne bi mogla enostavno prilagoditi.

Nezanemarljiv ni niti prihranek podjetij, ki zaposlenim ne potrebujejo več plačevati tako visokih stroškov prevoza na delo. Ti namreč že pri manj kot uri vožnje na delo lahko znašajo več kot 300 EUR mesečno na zaposlenega. Po drugi strani pa je to minus za tiste, ki so si preko neobdavčenih kilometrin dvigovali visoko obdavčeno plačo.

V primerjavi z ameriškimi se sicer zdi, da slovenska podjetja veliko več kot na nižanje stroškov dajo na obstoj moštvenega duha in spodbujanje kolegialnosti.

Spremembe čakajo več kot tretjino ameriških delovnih mest


Po besedah enega največjih poznavalcev področja, profesorja Nicholasa Blooma iz univerze Stanford, ta trenutek v ZDA od doma dela kar 42 % vse delovne sile, v prihodnosti pa bi lahko od doma zaradi digitalizacije brez težav opravljali kar 37 % vseh del. Po njegovih predvidevanjih se bo po umiritvi razmer ta delež iz 5 % pred pandemijo povečal na 20 %.

Na nove razmere se bodo morale prilagoditi tudi lokalne skupnosti, saj se bodo spremenili prometni tokovi ter pričakovanja prebivalcev do svojega kraja. Namesto spalnih naselji bodo porasle želje po bivanju v soseskah, kjer je mogoče opraviti vse za življenje nujne storitve in ne bo potrebe po vožnjah v druge  kraje ali soseske.

Bo digitalizacija ustavila praznjenje podeželja?


Spremembe zagotovo ne bodo obšle tudi Slovenije. Dokončanje slovenskega avtocestnega križa pred dobrim desetletjem je Sloveniji prineslo mnogo večjo centralizacijo delovnih mest, s tem pa slovensko glavno mesto postavilo pred velike prometne in bivalne izzive.

Leta 2005 je bilo po podatkih SURS v Ljubljani 185.204 delovnih mest, oziroma 22,8 % vseh slovenskih delovnih mest.

Do leta 2019 se je ta delež povečal na 26 % oziroma na 232.319 delovnih mest. Številna podjetja so namreč preselila svoje sedeže in predstavništva v glavno mesto, saj niso več potrebovala regionalnih pisarn. Za primerjavo, delež vseh slovenskih delovnih mest v drugem največjem slovenskem mestu se je v tem obdobju zmanjšal s 7,4 % na 6,9 %. Rezultat pomeni, da je v Mariboru tako le približno 1.600 delovnih mest več kot leta 2005.

Trenutno ni pričakovati, da se bo centralizacija dobro plačanih delovnih mest ustavila in kaže, da bomo tem trendom najverjetneje priča tudi v prihodnje. Lahko pa digitalizacija zaustavi, da bi službam v podjetjih, ki imajo sedež v mestnih središčih sledili tudi ljudje.

Nekateri predeli Slovenije kot so Pomurje in Koroška, so zaradi svoje odročnosti močno izpostavljeni izseljevanju, delo od doma pa bi lahko prebivalcem omogočilo dostop do bolje plačanih služb v drugih delih države, saj bi lahko večino časa delali od doma, podjetje pa obiskali le enkrat ali dvakrat na teden. Zaradi tega bi se po predvidevanjih raziskovalcev kot sta Cutler Cleveland in Alicia Zhang iz Boston University, sicer povečala prometna obremenjenost lokalnega okolja, vendar pa zmanjšala potreba po velikih državnih prometnih investicijah.

Vsekakor je danes strokovnjakom jasno, da bo svetovno gospodarstvo po epidemiji še bolj digitalizirano, zaradi trenutnih potreb pa bo korenito posodobljena tudi sama digitalna infrastruktura. Spremenjene razmere pa so nekaj, kar mora močno zanimati tudi Slovenijo in slovenska podjetja.

Dejstvo, da so spremembe na tem področju neizogibne se kot kaže seli tudi na politični parket.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike