Delo od doma: poenostavitev bo prinesla napredek pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja

Nejc Povirk
1

V času epidemije se je trg dela zelo spremenil. Nekateri delodajalci so bili primorani upoštevati stroge ukrepe na delovnem mestu, prišlo je tudi do odpuščanj; mnogo delodajalcev pa se je odločilo, da zaposleni delo začasno opravljajo doma.

Na Zahodu je trg dela tudi v tem pogledu bolj fleksibilen, spremembe pa se obetajo tudi pri nas.

Živimo v času, ko pospešeno poteka digitalizacija, telekomunikacija pa je omogočila veliko rast v deležu zaposlenih, ki delajo od doma. V zadnjih desetih letih se je v EU delež tistih, ki vsaj včasih delajo od doma močno povečal (5.8 % v letu 2008 in 8.3 % v letu 2018).

Eurostat: V Sloveniji glede na ostale države EU nadpovprečno delamo od doma

Podatki Eurostata kažejo, da je v letu 2019 od doma običajno delalo 5,4 % Evropejcev, največ na Nizozemskem in Finskem (14,1 %), najmanj pa v Bolgariji (0,5%) in Romuniji (0,8%). Slovenija je na tej lestvici nadpovprečna, saj je v letu 2019 na daljavo delalo 6,8 % zaposlenih.

Delo od doma v EU; vir: Eurostat (klik ua povečavo

Nadpovprečni smo tudi v segmentu zaposlenih, ki vsaj včasih delajo od doma. V Sloveniji jih običajno ali včasih od doma dela 17,8 % (EU-27: 14,4 %). Razvite države, kot so Švedska in Nizozemska pa imajo ta delež veliko višji in je blizu 40% (ŠVE: 37,1 %; NIZ: 37,2 %; ŠVI in FIN 31,6 %).

Epidemija je spremenila te razmere

V času epidemije je bil tudi v Sloveniji ta delež veliko večji. Ampak to je posledica »izjemnih okoliščin«, ki so definirane v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu. Ta določa, da lahko »delodajalec enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali  kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine.« To je mogoče »v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin«, in »ko so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.«

V običajnih razmerah mora o spremembah kraja opravljanja dela soglašati zaposleni

V običajnih razmerah pa enostransko odrejanje dela na domu ni mogoče. Zakon namreč določa, da je v primeru spremembe kraja opravljanja dela potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ki velja ob soglasju volj obeh strank. Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu), prav tako pa se mora z zaposlenim dogovoriti o primernosti delovnega mesta, vidiku delovnega časa, zagotovitvi delovnih sredstev in varstva poslovnih skrivnosti. Nad izvajanjem teh pogojev bdi Inšpektorat za delo.

Se obetajo zakonske spremembe?

vir: pixabay.com

V luči dobrih izkušenj z delom od doma v času epidemije, pa se verjetno obetajo zakonodajne spremembe. Za Domovino je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj dejal, da si želi sprememb, ki bodo sprejemljive tako za zaposlene kot tudi za delodajalce.

Obljubil je podrobno analizo razmer in socialni dialog predvsem na podlagi izkušenj v času pandemije. Ministrstvo bo preučilo možnost nadgraditve že obstoječe ureditve v ZDR-1, tako da bi se v primeru dogovora o delu na domu pogodba o zaposlitvi lahko le spremenila (z aneksom) in ne bi bilo treba skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, kot velja na podlagi veljavne ureditve.

»Delodajalci s takšno obliko delo lahko delovni proces naredijo bolj prožen, znižajo stroške poslovanja in dodatno motivirajo delavce,« je dejal minister Cigler Kralj. »Takšna oblika dela je praviloma pozitivna za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ne izgublja se časa za prevoz.« Ob tem je opozoril na pozitivne učinke na obremenjenost okolja in infrastrukture.

Mešane izkušnje zaposlenih

Izkušnje v času epidemije so razmeroma dobre. Zaposleni so lahko bolj prilagajali delovni čas glede na osebno in družinsko življenje. Prav tako, je v mnogih primerih situacija spodbujala ustvarjalnost in digitalizacijo delovnega procesa (npr. šolstvo). Prav tako je bilo manj časa namenjenega prevozu na delovno mesto.

Prednosti in slabosti dela od doma:
Delo od doma bi naj po številnih raziskavah prineslo tudi povišanje delovne storilnosti zaposlenih, zmanjšanje trajanja bolniških odsotnosti in višjo kakovost opravljenih nalog. Istočasno prinaša tudi prednosti za zaposlene kot so fleksibilen delovnik, več prostega časa in prilagoditev delovnega okolja po meri delavca.

Slabosti so odmori, ki se lahko kaj hitro podaljšujejo in zavlečejo. Poleg motečih faktorjev lahko upade produktivnost in tudi sodelavci niso več čas na voljo, kot bi bili sicer znotraj rednega delovnega časa.

Hkrati pa številni opozarjajo na večjo psihična obremenjenost in da delo na domu zahteva večjo dosegljivost delodajalcu skozi ves dan, prav tako je lahko večje težave povzročalo sodelovanje med sodelavci. Veliko jih v času epidemije ni imelo primernega delovnega mesta, problem pa je lahko nastal tudi pri osnovni infrastrukturi (računalnik, tiskalnik, stabilna internetna povezava).

Pričakujemo lahko, da bo v okviru socialnega dialoga prišlo do dogovora, kjer bodo zadovoljni tako delodajalci, kot tudi zaposleni. Delo od doma bo po svetovni pandemiji zagotovo bolj pogosta oblika dela, temu procesu pa se Slovenija ne bo mogla izogniti.

1 komentar

  1. Na vsebinske teme očitno ni komentarjev. A so te teme za blagibjo veliko pomebnejše od ideoloških nabijanj. Delo od doma, odlična možnost za reformo, ki bo z enim zamahom rešila veliko , zmajšala stroške in čas za prihod na delo, sprostila prometne zagate in konice zlasti v metropoli, zmanjšala potrebo po gradnji novih vpadnic , zmanjšala povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani in s tem znižale cene stanovanj, ohranila prebivalstvo na podeželju in s tem izboljšala rodnost.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime