(prvoaprilska) Delegacija KUL-a na čelu z Jankovićem in Golobom k Putinu v Rusijo

Uredništvo

Foto: Mikhail Metzel/TASS, profimedia.si
Predsednik vlade Janez Janša je obiskal ukrajinskega predsednika Zelenskega, njegovi tekmeci doma pa se zdaj odpravljajo v Rusijo k Vladimirju Putinu.

Delegacijo bo vodil Putinov odlikovanec Zoran Janković, v njej pa bodo, ob prvakih KUL-a in Roberta Goloba, še prijatelja Rusije Karl Erjavec in Zmago Jelinčič ter generalni državni tožilec Drago Šketa. 

Po vrnitvi predsednika vlade Janeza Janše iz Kijeva so se s strani voditeljev KUL-a vsuli očitki, zakaj ni preko zaveznika Viktorja Orbana obiskal raje Vladimirja Putina in tako skušal doseči konec ruske invazije na Ukrajino.

A tokrat slovenska levica ni ostala zgolj pri besedah in miselnosti "mi nimamo kaj misliti, temveč sprejeti tisto, kar odločijo drugi," ki jo je zagovarjal Marjan Šarec, temveč je od besed stopila k dejanjem.

Svoje odlične povezave z Rusijo sta potegnila Putinov odlikovanec Zoran Janković ter nekdanji slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Svojega ruskega kolega Igorja Krasnova, s katerim sta tik pred vojno sklenila prijateljski sporazum o sodelovanju, pa je poklical tudi slovenski generalni državni tožilec Drago Šketa.

Zoran Janković je obisk dogovoril z županom Moskve Sergejem Sobjanovim, saj imata Ljubljana in Moskva podpisan protokol o prijateljstvu ter program sodelovanja med rusko mestno vlado in MOL. Spomnimo, Jankovića smo v Moskvi nazadnje videli vzporedno s predsednikom vlade Marjanom Šarcem oktobra 2019, ko je podpisal podaljšanje protokola o sodelovanju.

Vir foto: Twitter


Sporazum med prestolnicama je Janković v imenu Ljubljančanov podpisal na podlagi “protokola o prijateljstvu in sodelovanju” med mestoma iz leta 2000 ter z namenom krepitve prijateljstva in razumevanja med prebivalci obeh mest ter v težnji, da “dodajata odnosom med mesti dinamičen in stalni značaj”.

Cilj je Putina prepričati, da govorico orožja zamenja z govorico človekovih pravic


Ambicija Kulovcev in Roberta Goloba, ki je Jankovićeva desna roka pri obisku, je Vladimirja Putina prepričati, naj vendarle konča vojno v Ukrajini ter svoje geostrateške cilje namesto z orožjem dosega s spoštovanjem in širjenjem človekovih pravic, kot je to na soočenju v organizaciji Domovine in Radia Ognjišče implicirala predsednica izvršnega odbora Gibanja Svoboda, Tereza Novak. Nesmiselno namreč je, da se svet militarizira in tako omogoča bogatenje vojaški industriji, pa najsi ruski ali ameriški, je stališče slovenske levice, za katerega verjamejo, da ga bo razumel tudi Putin.

Iz diplomatskih virov nam je uspelo izvedeti, da delegacija slovenske levice v Moskvi namerava Putinu priznati, da sta ga v kot stisnila neustrezna politika Zelenskega ter predvsem agresivno nastopanje ZDA in NATO proti Rusiji. Prav tako si delijo ideje o denacifikaciji ter iztrebljanju fašizma, kjerkoli je to potrebno.

Kljub temu pa to ne more biti opravičilo za vodenje vojne v Evropi 21. stoletja, ko so v ospredju vendarle človekove pravice in pogojevanje vladavine prava s finančnimi izplačili kot sredstva za dosego geostrateških ciljev.

Za končanje vojne so, ko v Sloveniji pridejo na oblast, pripravljeni priznati Rusijo v mejah, ki vključujejo Krim ter separatistični republiki Doneck in Lugansk, saj so prepričani, da Rusiji te pokrajine tudi zgodovinsko pripadajo. Hkrati pa obljubljajo, da bodo kot enakopravna članica NATO in v Evropskem svetu z vetom onemogočili, da bi se preostanek Ukrajine pridružil omenjenim zahodnim povezavam.

P. A.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike