Delati ali vleči socialno? Kaj pravita makedonska in srbska migrantka v Sloveniji

Fotografija je simbolična
Preko prevozov in štopa praviloma srečujem izjemno zanimive ljudi. Nedolgo tega sem se pri prevozu preko platforme Prevoz.org zelo hitro naučila, kako zelo so socialni transferji pomembni za preživetje marsikatere družine. Moja sopotnica, dobrih 40 let stara Makedonka, je znala do potankosti razložiti, kaj ji v Sloveniji pripada – in kaj ne. Pojasnila je, da je tedne hodila na center za socialno delo, kjer so ji vse razložili. In nad vsem skupaj, kar prejme kot brezposelna mati treh otrok, je navdušena. Čeprav v Sloveniji živi zadnjih 15 let, slovensko ne zna, marsikaj pa razume. Da je pretežko, je dejala.

Vir grafike: časopis Delo (kik za povečavo)


Pri ljudeh iz nekdanjih jugoslovanskih republik je ponavadi še bolj izrazito, da s svojo večkrat dokaj nizko plačo in/ali socialnimi transferji v Sloveniji lahko na primer nekje v Bosni prav hitro zgradijo hišo in spodobno vzdržujejo družino. Že za časa svojega šolanja sem spoznala več družin s takšno zgodbo.

Marsikdaj so matere in očetje opravljali delo, za katero pri nas nihče ni poprijel. Bosanke so bile čistilke na šoli, možje prodajalci v pekarnah in slaščičarnah, šoferji tovornjakov, smetarji ...

Marsikdo, tudi med Slovenci, je ugotovil, da je pri nas denarna socialna pomoč po višini že zelo blizu minimalni plači. Zakaj bi torej delal "za minimalca", če pa se to niti ne izplača? In hkrati - zakaj bi delal, če ne zaslužiš niti toliko, da bi lahko dostojno preživel. Kako torej mlade pri nas sploh prepričati, da bodo delali, se ob tem marsikdo sprašuje.
Marsikdo, tudi med Slovenci, je ugotovil, da je pri nas denarna socialna pomoč po višini že zelo blizu minimalni plači. Zakaj bi torej delal "za minimalca", če pa se to niti ne izplača?

Kot je Slovenijo že leta 2016 opozoril OECD, je pri nas razlika med tem, ali je nekdo zaposlen na nekem slabo plačanem delovnem mestu z minimalno plačo ali pa prejema denarno socialno pomoč, premajhna, da bi spodbujala k delu. In kot piše Delo, se je od tega opozorila pri nas minimalna plača povečala za 50 evrov bruto, denarna socialna pomoč pa za 100 evrov neto. Še manj spodbudno za delo torej. A vsaj malo pojasni, zakaj je kljub gospodarski rasti in vse več zaposlenim tudi vse več ljudi na denarni socialni pomoči.

Da se, če se hoče ...


In če se sprašujete, kdo, kaj in zakaj bo delal, naj z vami delim tudi zgodbo moje druge sopotnice na isti zgoraj opisani poti. Vedra Srbkinja je imela malo čez trideset let. V Sloveniji živi 5 let in tekoče govori slovensko. Po izpitih in tečaju slovenščine je opravljala prakso, da bi pri nas lahko delala kot zdravnica. Presenetilo jo je dejstvo, da je pri nas toliko ljudi »z juga«. Odločno je trdila, da Slovenci ne bi smeli dopustiti, da jih k nam pride toliko. Tudi v Srbiji ne deluje dobro, je dejala.

Nad Slovenijo je bila navdušena, predvsem nad lepo naravo, visokim standardom življenja in pravičnostjo. Rekla je, da v Beogradu brez vez in podkupnin ni mogla priti do zdravniške službe. V Slovenijo je tako prišla preko našega razpisa, kot je dejala, je izkoristila dejstvo, da nam manjka zdravnikov. Bila se je pripravljena naučiti jezika, se sama preseliti, opraviti dodatne izpite in prakso. V letu ali dveh bo verjetno že lahko delala. Veseli se tega, zanjo so plače pri nas že zelo velik skok od srbskih.

Prav tako so plače v Avstriji, Nemčiji in kje drugje, večinoma na severu, zelo velik skok od slovenskih. Pri nas se zadnjih deset let močno povečuje število mladih, ki zapuščajo državo. Večinoma gre za višje in visoko izobražene mlade, ki v tujini najdejo zaposlitev za boljšo plačo. Kljub temu število prebivalcev Slovenije ostaja enako, saj izseljence nadomeščajo predvsem priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije, ki pa so mnogo nižje izobraženi.

Za ugotovitev, kaj to dolgoročno pomeni za Slovenijo, je treba le sešteti 1 in 1. In ukrepov na tem tem področju ni na vidiku.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike