Še ena odločitev Ustavnega sodišča, ki si jo javnost razlaga po svoje

vir foto: Slovenec.org

Ustavno sodišče je sprejelo sklep, po katerem je bil del protikoronskega zakona o izobraževanju na daljavo v osnovnih šolah v neskladju z ustavo. Šolska ministrica je imela namreč pri odreditvi ukrepa, s katerim se posega v človekove pravice, popolnoma proste roke.

Lani oktobra, ko so se zaprle šole, je državni zbor sprejel zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19. Januarja letos sta dve mladoletni pobudnici (oziroma njuna zagovornika) vložili pobudo za presojo ustavnosti dotičnega zakona.

Po odločitvi sodišča je v neskladju z ustavo 104. člen tega zakona, ki sicer pooblašča ministra za izobraževanje, da lahko odredi izobraževanje na daljavo za osnovne šole in tudi za vzgojno-izobraževalne zavode za otroke s posebnimi potrebami.

Odklonilno in pritrdilno mnenje Kneza in Accetta

Odločbo je Ustavno sodišče sicer sprejelo s 5 glasovi za in 4 proti, pritrdilna ločena mnenja so dali sodniki in sodnice Špelca Mežnar, Matej Accetto in Marijan Pavčnik, odklonilni pa Rajko Knez in Dunja Jadek Pensa.

Dr. Rajko Knez v svojem odklonilnem mnenju zapiše, da določba izpolnjuje zahtevo po določnosti (legalitetno načelo). Meni, da je izpodbijana določba formalne narave in v vsebino izobraževanja ne posega. Za slednjo določa, da ostane nespremenjena, zaradi katere samo izobraževanje na daljavo posledično ni ustavno sporno. Minister za izobraževanje je dobil ustrezna pooblastila.

Dr. Matej Accetto nasprotno meni, da zakon naslavlja situacije, ko naj bi odreditev izobraževanja na daljavo narekovala epidemija sama, ne pa šele morebitni drugi ukrepi, ki bi bili predhodno sprejeti zaradi epidemije same.

Zakonsko pooblastilo po njegovo ni zapisano kot pooblastilo za sprejemanje ukrepov, ki naj lajšajo negativne učinke drugih ukrepov zaradi epidemije na potek izobraževanja. Minister bi tako lahko odredil izobraževanje na daljavo zaradi epidemije same, tudi takrat, ko bi brez njegove odredbe izobraževanje še lahko potekalo na izobraževalnih institucijah, kar je za Accetta sporno.

Odločitev, ki gre na roko nasprotnikom vlade

To seveda ni prva odločitev ustavnega sodišča, ki je šla na škodo vladi. Tako so denimo septembra zadržali določbo o pogoju PC za državno upravo. Podobno je bilo pri odločitvi Vrhovnega sodišča glede sankcij zaradi nenošenja mask in seveda tudi glede kolobocije s informacijsko pooblaščenko.

Ena izmed bolj odmevnih je bila tudi junijska odločitev, s katero so razveljavili vladne odloke, ki so določali možnost omejitve gibanja. Seveda lahko razne skupine in posamezniki, nenaklonjeni vladi, tovrstne odločitve interpretirajo prehitro in jih obrnejo v svoj prid.

To na primer počne letos ustanovljeni sindikat v vzgoji in izobraževanju ZVIZ Sonce. Pred začetkom šolskega leta so se na vse kriplje borili proti obveznemu nošenju mask in “prisilnemu cepljenju ter testiranju”.

Sklicevali so se predvsem na odločitev Ustavnega sodišča, ki je 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih razglasil za protiustavnega. Tako naj bi ukrepi veljali zgolj kot priporočila. Podprli so tudi skupino zagorskih dijakov, ki se je uprla nošnji mask in s tem dobila svojih 5 minut slave.

Vlada se je v svojih odlokih res opirala na Zakon o nalezljivih boleznih, ki pa ga ni sprejela sama, ampak že Drnovškova vlada leta 1995.

Še ena v vrsti odločitev Ustavnega sodišča, ki si jih lahko razlagamo po svoje
Gre za še eno odločitev Ustavnega sodišča, ki bo mnoge razveselila. Nekateri so prišli celo tako daleč, da novih covid ukrepov niti ne nameravajo upoštevati, saj so lahko potencialno neustavni.

Primeri zagorskih dijakov in sindikata ZVIZ Sonce so tipičen prikaz tega, da ljudje odločb Ustavnega sodišča ne berejo v celoti. Večino “novic” tako ali tako izvemo zgolj iz naslova.

Velikokrat sicer slišimo o slabosti vladine komunikacije, a bi lahko podobno rekli za ustavno in druga sodišča ter tudi medije. Kot je dejal že Milan Krek, so ljudje enostavno odločbe Ustavnega in npr. Vrhovnega sodišča glede sankcij za nenošenje mask “sprejeli z odprtimi rokami”. Nedavno so številke novookuženih poletele v nebo in nam spet grozi novo zapiranje države, česar pa si nihče ne želi.

Del krivde nedvomno je tudi v vladnih odlokih, a vlada tu pač ravna pragmatično, saj se zaveda, da nima zagotovljene večine za sprejemanje zakonov. Je pa tudi res, da kasneje ugotovljena protiustavnost (npr. na primeru Zakona o nalezljivih boleznih – ZNB) izvira še iz zakonov, ki so jih sprejele prejšnje vlade. Kakorkoli, gre še za eno odločitev, ki je voda na mlin političnih nasprotnikov vlade in si jo bodo interpretirali po lastni želji.

20 komentarjev

  1. Če samo pogledamo sestavo ustavnega sodišča pa nam je takoj vse jasno. Že vnaprej se ve kako bo sodišče odločilo, tako da bo zavezalo roke vladi in to kljub temu, da s takim početjem ogroža zdravje in življenje državljanom Slovenije. Sprašujem se kašno je to ustavno sodišče ali to sploh še to je, ali je samo ekspozitura stricev iz ozadja.

      • Igor, se strinjam. Vendar ali bi bile sodbe enake v primeru leve vlade? Ukrepi bi bili podobni, kot so po celem svetu, lahko celo strožji, ker desna opozicija ne bo nagajala. Temu se reče rezultatsko sojenje, ki je najbolj zavržena “pravna” praksa.

      • MEFISTO in Teodor
        Moje mnenje je, da ustavnih sodnikov ne sme nastavljati politika! Oni morajo biti zavezani ustavi, ne pa politiki! Vsako odločitev ustavnega sodišča sem do sedaj spoštoval! In če bodo rekli, da je v s skladu z ustavo tudi obvezno cepljenje proti covidu, sem bom šel jutri cepiti! Seveda pa mora potem država prevzeti vse možne posledice cepljenja, vključno z odškodnino svojcem!

  2. Ustavni sodniki kažejo, da niso v stanju rešiti najenostavnejših zadev. Tukaj gre preprosto za to, da ne znajo opredeliti predmeta spora in se pred vsem posvečajo pravnim igračkanjem.
    Najprej: ustavni sodniki ne razumejo svoje vloge. Oni niso odvetniki, so sodniki.
    To je bistvena razlika v pravih sporih.
    Odvetnik skrbi, da dobi obtoženi čim manjšo kazen, sodnik pa mora težiti k pravici in resnic ter razsoditii.
    Tega ustavni sodniki ne razumejo.
    Če je epidemija, je virus sovražnik št. 1!
    Sovražnika je potrebno dotolči.
    Izbira sredstev tukaj ni primarna. Primarna je metoda, ki omogoča čim večjo učinkovitost.
    Ko se borimo proti virusu, ščitimo prebivalce pred bolezino in pred smrtjo, kar je osnovna človekova pravica.
    Ali to naredimo z ustavo, zakonom, ali odlokom ni pomembno. Važna je zaščita.
    Zdravnik predpiše zdravilo ustavnemu sodniku. Zanima me, ali se ustavni sodnik prepriča, ali je zdravilo zdravnik predpisan na osvovi odloka, zakona, ali ustave?
    Če to počne je lahko samo akademik!
    Prebivalstvo ogroža virus. Tega je mogoče omejiti le z ukrepi, ki jih lahko uvedejo odloki. So enako učinkoviti kot zakoni, saj lahko predpišejo enake ukrepe z uvajanjem določenih pravil.
    Odloke sprejema vlada, zakone pa državni zbor. Odloki morajo temeljiti na strokovnih podlagah ki jih pripravi ista stroka, torej se ne morejo razlikovati po vsebini.
    Da pravniškim korifejam pojasnim s kitajskim pregovorom, ki ga sicer zaesljivo poznajo, ga pa očitno ne razumejo:” Ni važno, ali je mačka bela, ali črna,važno je, da lovi misši”.
    Ta pregovor je razumela milijarda in več Kitajcev, žal pa v Sloveniji tega ne dojame peščica ustavnih sodnikov.

  3. Nihče se ne obregne ob naravnost šokantno dejstvo, da sta bili formalni pobudnici ustavne presoje “rosno” mladoletni osebi, ena menda iz vrtca in druga menda iz prve triade osnovne šole.
    Kar bi na eni strani lahko razumeli tudi kot senzacionalno medijsko atrakcijo svetovnega pomena, da pri nas že predšolski otroci ne obvladajo le pisanja in tehtnega pravo-znanstvenega izražanja, ampak so celo aktivni poznavalci in ustvarjalni uporabniki veljavne Ustave RS, nemara celo bistroumni poznavalci in spretni uporabniki objavljenih razsodb Ustavnega sodišča RS in njihovih ustavno-pravniških interpretacij.
    Seveda to ni mogoče in smo bili tudi tokrat priče še enega zavestnega “natega” zainteresirane in vse ostale javnosti, ki pa bo večinsko razsodbo seveda sprejela in razumela skladno z lastnim standardno samovoljnim razumevanjem ustave in prava v zgodovinsko, ideološko, politično in ustavno-pravno raz-klani, raz-deljeni in raz-streljeni družbi RS.
    Ker v raz-cepljeni, raz-streljeni in totalno brez-umni Sloveniji zares nič več ni ne-mogoče, lahko nemara v bližnji prihodnosti pričakujemo, da se bo kot formalno možni in utemeljeni predlagatelj kake nove nujne ustavne presoje pojavil tudi kak nerojeni otrok/fetus, ali kak nepokopani mrtvec iz katerega od brezštevilnih povojnih množičnih morišč.
    Vsekakor pred našim ustavnim sodiščem ni več nič nemogoče in je vse prav, kar oni večinsko ciljno odločijo ter pravo-slovno za silo utemeljijo. Ni izključeno, da bo Ustavno sodišče RS kdaj razveljavilo celo pravico slovenskega naroda do upora in NOB, saj je bila v tistem času KPJ/KPS kot pobudnica oboroženega odpora po veljavni zakonodaji Kraljevine SHS prepovedana, vsak oboroženi odpor mimo veljavne kraljeve vojske SHS pa prav tako.
    V skladu z delom nekdanjega ustavnega sodnika in sodnika ESČP dr. Boštjana M. Zupančiča bi bil že zadnji čas, da bi se aktualni ustavni sodniki spet kdaj samokritično in človeško odgovorno pogledali v ogledalo ter se vprašali – kaj in kdaj je “pravo” ter kaj in kdaj je “prav”.

    • Torej lahko čakamo tudi, da se bodo nadebudni vrtičkarji in šolarji obrnili na Ustavno sodišče, da presodi če je določba, da morajo biti v avtu privezani protiustavno. Saj je vendar v sedežu vroče. Ne vidi se tako ven, kot če stojiš v sredi za prednjimi sedeži. Če so privezani je omejena njihova pravica svobodnega gibanja. Bi rekla, da so pri nas res Butale, pa bi bila žaljiva do Butalcev.
      Da ne omenjam, da je bila to evidentna zloraba teh otrok, ki so jih uporabili kot pobudnike presoje. Tu bi moral ukrepati CSD. Ampak so to le pobožne želje.

Komentiraj