Še ena odločitev Ustavnega sodišča, ki si jo javnost razlaga po svoje

vir foto: Slovenec.org
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče je sprejelo sklep, po katerem je bil del protikoronskega zakona o izobraževanju na daljavo v osnovnih šolah v neskladju z ustavo. Šolska ministrica je imela namreč pri odreditvi ukrepa, s katerim se posega v človekove pravice, popolnoma proste roke.

Lani oktobra, ko so se zaprle šole, je državni zbor sprejel zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19. Januarja letos sta dve mladoletni pobudnici (oziroma njuna zagovornika) vložili pobudo za presojo ustavnosti dotičnega zakona.

Po odločitvi sodišča je v neskladju z ustavo 104. člen tega zakona, ki sicer pooblašča ministra za izobraževanje, da lahko odredi izobraževanje na daljavo za osnovne šole in tudi za vzgojno-izobraževalne zavode za otroke s posebnimi potrebami.

Odklonilno in pritrdilno mnenje Kneza in Accetta


Odločbo je Ustavno sodišče sicer sprejelo s 5 glasovi za in 4 proti, pritrdilna ločena mnenja so dali sodniki in sodnice Špelca Mežnar, Matej Accetto in Marijan Pavčnik, odklonilni pa Rajko Knez in Dunja Jadek Pensa.

Dr. Rajko Knez v svojem odklonilnem mnenju zapiše, da določba izpolnjuje zahtevo po določnosti (legalitetno načelo). Meni, da je izpodbijana določba formalne narave in v vsebino izobraževanja ne posega. Za slednjo določa, da ostane nespremenjena, zaradi katere samo izobraževanje na daljavo posledično ni ustavno sporno. Minister za izobraževanje je dobil ustrezna pooblastila.

Dr. Matej Accetto nasprotno meni, da zakon naslavlja situacije, ko naj bi odreditev izobraževanja na daljavo narekovala epidemija sama, ne pa šele morebitni drugi ukrepi, ki bi bili predhodno sprejeti zaradi epidemije same.

Zakonsko pooblastilo po njegovo ni zapisano kot pooblastilo za sprejemanje ukrepov, ki naj lajšajo negativne učinke drugih ukrepov zaradi epidemije na potek izobraževanja. Minister bi tako lahko odredil izobraževanje na daljavo zaradi epidemije same, tudi takrat, ko bi brez njegove odredbe izobraževanje še lahko potekalo na izobraževalnih institucijah, kar je za Accetta sporno.

https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1450027193233465347

Odločitev, ki gre na roko nasprotnikom vlade


To seveda ni prva odločitev ustavnega sodišča, ki je šla na škodo vladi. Tako so denimo septembra zadržali določbo o pogoju PC za državno upravo. Podobno je bilo pri odločitvi Vrhovnega sodišča glede sankcij zaradi nenošenja mask in seveda tudi glede kolobocije s informacijsko pooblaščenko.

Ena izmed bolj odmevnih je bila tudi junijska odločitev, s katero so razveljavili vladne odloke, ki so določali možnost omejitve gibanja. Seveda lahko razne skupine in posamezniki, nenaklonjeni vladi, tovrstne odločitve interpretirajo prehitro in jih obrnejo v svoj prid.

To na primer počne letos ustanovljeni sindikat v vzgoji in izobraževanju ZVIZ Sonce. Pred začetkom šolskega leta so se na vse kriplje borili proti obveznemu nošenju mask in "prisilnemu cepljenju ter testiranju".

Sklicevali so se predvsem na odločitev Ustavnega sodišča, ki je 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih razglasil za protiustavnega. Tako naj bi ukrepi veljali zgolj kot priporočila. Podprli so tudi skupino zagorskih dijakov, ki se je uprla nošnji mask in s tem dobila svojih 5 minut slave.

Vlada se je v svojih odlokih res opirala na Zakon o nalezljivih boleznih, ki pa ga ni sprejela sama, ampak že Drnovškova vlada leta 1995.



https://twitter.com/jjansasds/status/1450732396605751302
KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Še ena v vrsti odločitev Ustavnega sodišča, ki si jih lahko razlagamo po svoje
Gre za še eno odločitev Ustavnega sodišča, ki bo mnoge razveselila. Nekateri so prišli celo tako daleč, da novih covid ukrepov niti ne nameravajo upoštevati, saj so lahko potencialno neustavni. Primeri zagorskih dijakov in sindikata ZVIZ Sonce so tipičen prikaz tega, da ljudje odločb Ustavnega sodišča ne berejo v celoti. Večino "novic" tako ali tako izvemo zgolj iz naslova. Velikokrat sicer slišimo o slabosti vladine komunikacije, a bi lahko podobno rekli za ustavno in druga sodišča ter tudi medije. Kot je dejal že Milan Krek, so ljudje enostavno odločbe Ustavnega in npr. Vrhovnega sodišča glede sankcij za nenošenje mask "sprejeli z odprtimi rokami". Nedavno so številke novookuženih poletele v nebo in nam spet grozi novo zapiranje države, česar pa si nihče ne želi. Del krivde nedvomno je tudi v vladnih odlokih, a vlada tu pač ravna pragmatično, saj se zaveda, da nima zagotovljene večine za sprejemanje zakonov. Je pa tudi res, da kasneje ugotovljena protiustavnost (npr. na primeru Zakona o nalezljivih boleznih - ZNB) izvira še iz zakonov, ki so jih sprejele prejšnje vlade. Kakorkoli, gre še za eno odločitev, ki je voda na mlin političnih nasprotnikov vlade in si jo bodo interpretirali po lastni želji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike