Dejan Židan - preveč socialista in preveč demokrata
Dejan Židan kot predsednik Socialnih demokratov vedno znova preseneti. Tako negativno kot pozitivno. V funkciji predsednika Državnega zbora ima svoje svetle in manj svetle trenutke. Vendar pa se mu dogaja zanimivo podobna zgodba, kot se je pred njim dogajala trenutnemu predsedniku Borutu Pahorju, ko je vodil Socialne demokrate in tudi sedaj, ko je predsednik Republike Slovenije.
Zadnji javni napad z lastnih vrst je doživel zaradi besed, ki jih je izrekel na XVIII. vseslovenskem srečanju v Državnem zboru. Morda z nerodno dikcijo, vendar z jasnim stališčem je opozoril na to, da narod ogrožata globalizacija in internacionalizacija. To je popolnoma res. Standard znanja slovenskega jezika pada, tako v šolah, kot v javni rabi. Slovenci sami se odrekamo svoji kulturi in identiteti. Več bi seveda lahko storila tudi država, šolstvo vendar veliko je odvisno od vsakega posameznika, vsake družinske vzgoje.
Židan je zavzel stališče državnika. Podobno, kot je presenetil pred časom, ko je na proslavi v Dražgošah priznal zgrešeno taktiko partizanskega boja čeprav je njegov vpliv še vedno "klasično" mitiziral. Takrat je dejal: “Tako so Dražgoše za nas večino simbol pogumnega slovenskega človeka, ki je preživel in živi, čeprav je že od samih začetkov ujet v viharje svetovne zgodovine. Ali da so simbol trpljenja in žrtev. Za nekatere druge pa so posebno tragičen simbol partizanske taktike nesmiselnih žrtev.”
Zanimiva je ta kontradikcija v njem samem oziroma njega samega kot osebnosti. Govoriti o mitih partizanstva in komunistične revolucije, ki je bila uperjena predvsem proti srednjemu in višjemu razredu v družbi, obenem pa v intervjuju za Mladino(!) izreči naslednje besede: "V Sloveniji imamo drugačnega, kadarkoli posežemo v kakšno področje, razmišljamo progresivno, pomagamo samo tistim, ki jim je najtežje, socialno ogroženim. S tem v slabši položaj postavljamo srednji razred, ki ni deležen pomoči... SD želi seveda pomagati tistim, ki jim je najtežje, a priznavamo tudi dejstvo, da je v družbi pomemben srednji razred. Pomagali bi mu recimo z davčnim prestrukturiranjem."
Ali pa dejati naslednje: "Večjo razslojenost družbe, razmah zasebnega zdravstva in zasebnega šolstva, ki bi morali biti v socialni državi, tako Slovenijo opredeli ustava, pod enakimi pogoji dostopni vsem." Obenem pa podpirati ministra Pikala, ki staršem in otrokom odvzema ustavno pravico do dostopa do šolstva pod enakimi pogoji za vse.
Seveda je potrebno gledati na g. Židana kot komplet in kot predsednika stranke, ki načrtno obuja totalitarno tradicijo ter želi še vedno živeti v prikrojeni preteklosti z dogodki z rdečimi zvezdami. Zato je jasno, da je daleč od tega, da bi vodil stranko socialne demokracije 21. stoletja. To ga seveda dela nesprejemljivega za politiko desno od sredine.
Vendar obenem izgleda, kot da se mu malo po malo odreka tudi mlajše in vedno bolj ekstremno krilo lastnega političnega pola. Biti socialni demokrat namreč ne pomeni biti socialist ali demokratični socialist. Polarizacija politike je očitna in dogaja se na obeh polih, kar prinaša negotove čase za generacije, ki prihajajo. Škoda Dejana Židana, če ga bo ta polarizacija odnesla.
Na koncu dneva ostaja dejstvo, da so redki politiki, ki preživijo boj proti toku. Tako g. Židan ostaja preveč socialist in hkrati preveč demokrat. Vsaj dokler nam ne dokaže nasprotnega. V eno ali drugo stran.
Zadnji javni napad z lastnih vrst je doživel zaradi besed, ki jih je izrekel na XVIII. vseslovenskem srečanju v Državnem zboru. Morda z nerodno dikcijo, vendar z jasnim stališčem je opozoril na to, da narod ogrožata globalizacija in internacionalizacija. To je popolnoma res. Standard znanja slovenskega jezika pada, tako v šolah, kot v javni rabi. Slovenci sami se odrekamo svoji kulturi in identiteti. Več bi seveda lahko storila tudi država, šolstvo vendar veliko je odvisno od vsakega posameznika, vsake družinske vzgoje.
Tole izreče predsednik @strankaSD in preživi? https://t.co/5S6iw1xyOR
— Uros Jausevec (@UrosJausevec) July 4, 2019
Židan je zavzel stališče državnika. Podobno, kot je presenetil pred časom, ko je na proslavi v Dražgošah priznal zgrešeno taktiko partizanskega boja čeprav je njegov vpliv še vedno "klasično" mitiziral. Takrat je dejal: “Tako so Dražgoše za nas večino simbol pogumnega slovenskega človeka, ki je preživel in živi, čeprav je že od samih začetkov ujet v viharje svetovne zgodovine. Ali da so simbol trpljenja in žrtev. Za nekatere druge pa so posebno tragičen simbol partizanske taktike nesmiselnih žrtev.”
Zanimiva je ta kontradikcija v njem samem oziroma njega samega kot osebnosti. Govoriti o mitih partizanstva in komunistične revolucije, ki je bila uperjena predvsem proti srednjemu in višjemu razredu v družbi, obenem pa v intervjuju za Mladino(!) izreči naslednje besede: "V Sloveniji imamo drugačnega, kadarkoli posežemo v kakšno področje, razmišljamo progresivno, pomagamo samo tistim, ki jim je najtežje, socialno ogroženim. S tem v slabši položaj postavljamo srednji razred, ki ni deležen pomoči... SD želi seveda pomagati tistim, ki jim je najtežje, a priznavamo tudi dejstvo, da je v družbi pomemben srednji razred. Pomagali bi mu recimo z davčnim prestrukturiranjem."
Polarizacija politike je očitna in dogaja se na obeh polih, kar prinaša negotove čase za generacije, ki prihajajo. Škoda Dejana Židana, če ga bo ta polarizacija odnesla.
Ali pa dejati naslednje: "Večjo razslojenost družbe, razmah zasebnega zdravstva in zasebnega šolstva, ki bi morali biti v socialni državi, tako Slovenijo opredeli ustava, pod enakimi pogoji dostopni vsem." Obenem pa podpirati ministra Pikala, ki staršem in otrokom odvzema ustavno pravico do dostopa do šolstva pod enakimi pogoji za vse.
Seveda je potrebno gledati na g. Židana kot komplet in kot predsednika stranke, ki načrtno obuja totalitarno tradicijo ter želi še vedno živeti v prikrojeni preteklosti z dogodki z rdečimi zvezdami. Zato je jasno, da je daleč od tega, da bi vodil stranko socialne demokracije 21. stoletja. To ga seveda dela nesprejemljivega za politiko desno od sredine.
Vendar obenem izgleda, kot da se mu malo po malo odreka tudi mlajše in vedno bolj ekstremno krilo lastnega političnega pola. Biti socialni demokrat namreč ne pomeni biti socialist ali demokratični socialist. Polarizacija politike je očitna in dogaja se na obeh polih, kar prinaša negotove čase za generacije, ki prihajajo. Škoda Dejana Židana, če ga bo ta polarizacija odnesla.
Na koncu dneva ostaja dejstvo, da so redki politiki, ki preživijo boj proti toku. Tako g. Židan ostaja preveč socialist in hkrati preveč demokrat. Vsaj dokler nam ne dokaže nasprotnega. V eno ali drugo stran.
Povezani članki
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
debela_berta
štajerski klovn
Alojzij Pezdir
"Vsako branje tuje knjige, ko bi lahko prebiral knjigo, ki je v slovenščini, vsak pogovor, ko ne uporabiš pristne in klene slovenske besede, ogroža naš obstoj kot naroda", je dejal predsednik DZ-ja Dejan Židan.
Kot je videti, ima prvak LMŠ in premier Šarec kot neumorni avtor izvirnih in medijsko odmevnih "šarcizmov" že ambicioznega tekmeca v prvaku SD in predsedniku DZ RS Židanu pri kreiranju prepoznavnih in odmevnih "židanizmov".
Blagor Sloveniji in državljanom Slovenije, ki nam odsotnost nekdanjega priljubljenega humorističnega in satiričnega časopisa Pavliha dandanes prostovoljno nadomeščajo "pavlihe" iz vrhov zakonodajne in izvršilne veje državne oblasti.
Friderik
Fant se počasi pripravlja na kandidaturo za predsednika države. Koga bo zavedel s svojim kontradiktornim leporečjem?
baubau
na kratko:če jih ne bo hotel serpentiškek,si nsi lahko omisli še židano marelo...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.