Ideološka polarizacja nezadržno prodira v vse pore družbe. V Thompsonovem primeru se zdi, da je bil obsojen, še preden je kaj dejansko zagrešil, s tem pa mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom, piše Dejan Steinbuch na Portalu Plus.
V resnici gospod Thompson iz Čavoglave ni noben faktor v tej zgodbi, ki je povsem tranzicijska, umazana in ima samo finančno ozadje.
Nihče ni ljudem pošteno povedal, da bo Magna za svoj prihod od Slovenije dobila 25 milijonov evrov subvencije, poleg tega pa bo naredila biznis desetletja. Domačini, ki so že tako zaposleni v avstrijski Magni, bodo lahko delali blizu doma, s čimer bo Magna prihranila, ekološko problematično lakirnico, ki je v Gradcu brez upora Zelenih in organizacije Greenpeace, ne bi mogla postaviti, pa bo zgradila v Sloveniji.
Toda če bi se ekološka javnost in civilna družba zaradi več spornih dejstev, povezanih z lakirnico v Hočah nenadoma prebudili in začeli z aktivnim državljanstvom, potem bi se vsaj na Štajerskem lahko zgodil upor proti uvozu potencialno problematične industrije, ki Slovenijo postavlja na nivo nekakšne afriške države, kjer bi morali biti domorodci srečni, če jim zahodnjaki naklonijo požirek coca-cole. Ob tem pa so zanimive tudi povezave med vsemi, ki bodo sodelovali pri izgradnji lakirnice.
Simptomatično za to vlado je tudi to, da ob vsaki ekonomski zgodbi z ozadjem poskuša preusmeriti pozornost na trivialne, nepomembne, včasih celo zgodovinske ali ideološke teme, ugotavlja Dejan Steinbuch v komentarju na Portalu Plus.
Za novinarske manipulacije je značilno, da uredniki določajo vrstni red novic. Ene poudarjajo, druge pač tlačijo v kot, med male oglase, kot se reče.
Kadar se pojavita dva dogodka,eden ugoden za urednika, drugi pa ne, seveda urednik odloči, da je dogodek, ki mu je povšeči vodilna novica in jo objavi na prvi strani tiskanega medija, ali kot prvo v elektronskem mediju.
Iz vrstnega reda novic je možno razbrati uredniško politiko, pripadnost politični struji urednika,politično usmerjenost medija. V Sloveniji je zadeva še jasnejša, saj so uredniki družbeno-politični delavci. Ta status so si pridobili že v času slavne revolucije, ki se je spočela že med 2. svetovno vojno in najslavnejše čase doživljala ob zmagi in v času, ko je revolucija pometla z nasprotniki. Mnoge je odstranila, torej pobila, mnoge pozaprla in pregnala, večino pa utišala. In revolucija še danes vlada v Sloveniji in uredniki so skrbno izbrani, tako da lahko kot družbeno-politični delavci opravljajo svoj agitpropovsko poslanstvo.
Če ne bi s Tomsonom prikrili fiasko Magne, bi že našli kaj primerbnega, kar bi razpihnili in postala bi prva novica, kot balonček, ki ga občuduješ, dokler ne poči.
Danes sem poiskal 15 let star posnetek TV oddaje na TVSLO1 z naslovom Vojna in glasba.V njej je bil uporabljen del zloglasnega domoljubnega posnetka Tompsona o Čavoglavi, prijazni del posnetka hrvaškega pevca s pozdravom Beogradu, ter celotni, menda sovražni pevski odgovor ansambla Bijelo dugme, kot beograjski pozdrav Zagrebu. Toliko od vojnem glasbenem obmetavanju Hrvatov in Srbov. V nadaljevanju pa so bile zelo poučne, celovito profesoinalno izvedene pesmi Šiptarjev/Albancev posredovane na kasetah iz zahodnoevropskih video studijv na Kosovo o njihovem bojnem in ozemeljskem hotenju. Sorazmeroma bleda makedonska domoljubna pesem, v kateri so uporabili podobe sestavine kot sosedje s Kosova ter Agropopov Samo milijon nas je. Ob slednji so se dijaki v okviru OIV Državljanska kultura dobesedno krohotali in se spraševali s čim se mi glasbeno krepimo in ponašamo. Zvočno in slikovno. V razredih, kjer so bili dejansko nasledniki vseh narodov nekdanje SFRJ. Ob tem se lahko le vprašam, kako to, da v več kot četrt stoletja Slovenci, levi in desni, niso uspeli ustvariti najmanj dva ducata novih domoljubnih pesmi, ki bi se utrla v srca, možgane in spomin in, če hočete, po potrebi (general Ambrožič) tudi pesti vseh pripadnikov slovenskega naroda. Dr. Bučar je v nad petnajstih pravilih o smotrnem ravnanju nacije izpostavil tudi njegovo potenco. Ne le tisto, da so vsa dekleta dala fantom srce, brez kasnejšega naraščaja. Kako to po srebrnem jubileju tukajšnje države izgleda v naravi? V razmerju osem proti štiri proti ena. Prvi je tretji navedeni narod/nacija, drugi je prvi omenjeni narod, zadnja pa drugi in zadnji imenovani narod.. Prvemu menda primanjkuje ozemlja, drugi ga ima na pretek, ozemlje dveh RS pa je nekritično na široko odprto vsem.Kako že poje Agropop, po Kajuhovi pesmi: Samo milijon nas je.