Strah pred svetovno prevlado Kitajske in predraga delovna sila: Je trenutna kriza sprožila deglobalizacijo?

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Če smo bili sploh po koncu hladne vojne priča vedno večji globalizaciji in širitvi proizvodnje v bolj oddaljene dele sveta, je covid kriza slednjo ustavila ali pa smo postali celo priče deglobalizaciji. Postavlja pa se tudi problem Kitajske, od katere je praktično celoten zahodni del močno odvisen.

V času covida je veliko podjetij preselilo proizvodnjo s Kitajske, saj se nanjo zaradi zapiranja države, pa tudi zaradi drugih razlogov, ne morejo več zanesti. Zaenkrat sicer še ne moremo vedeti, ali gre zgolj za kratkoročni trend ali pa bomo v stanje deglobalizacije dejansko prišli, a vseeno gre za zanimiv pojav, ki bi lahko vsaj delno ustavil naraščajočo moč Kitajske.

Seveda covid ni edini razlog. Poleg slednjega so razlogi tudi politični, kar je značilno posebej za podjetja iz ZDA. Ta sodelovanje s Kitajsko zmanjšujejo s pojasnili o slabem ravnanju kitajskih oblasti z ujgursko muslimansko manjšino, pa tudi o zmanjševanju avtonomije Hong Konga. Tako podjetje Nike na primer seli proizvodnjo s Kitajske v jugovzhodno Azijo in Afriko.

Popularen med podjetji je predvsem Vietnam, ki je politično bolj zanesljiv, a je v zadnjem času tudi tam epidemija v razmahu. Vedno bolj se proizvodnja seli tudi v druge države jugovzhodne Azije, kot so Tajska, Kambodža in Indonezija; to velja posebno za obutveno industrijo (Puma, Nike).

Tudi Apple na primer svojo proizvodnjo širi stran od Kitajske, načrtuje se na primer povečanje proizvodnje v Indiji. 30 % Airpodov naj bi namesto na Kitajskem proizvedli v Vietnamu, v tej državi pa naj bi proizvedli tudi večje število iPadov, a je zaradi epidemije prenos nekoliko zastal. V Vietnam proizvodnjo denimo selita tudi Samsung in LG.

Proizvodnja se seli tudi v zahodni svet


Podjetje GoPro je že pred razmahom koronavirusne krize proizvodnjo deloma preneslo s Kitajske v Mehiko. Razlog za relokacijo je tudi strah pred kitajsko prevlado. Podobno je Intel proizvodnjo svojih čipov prenesel v Vietnam.

Zaradi možnosti, da bo Kitajska v tem desetletju prevladala na področju čipov, je bivši predsednik uprave podjetja Intel Bob Swan predsedniku Bidnu že lani novembra napisal pismo, kjer je izrazil mnenje, da mora ZDA vzpostaviti državno strategijo, po kateri bi lahko ZDA tekmovale s Kitajsko, ki bo v tem desetletju verjetno prevzela vajeti na področju proizvodnje čipov.

Tako je novi direktor Pat Gelsinger letos marca odločil, da bo podjetje investiralo 20 milijard ameriških dolarjev in zgradilo dve tovarni v Arizoni. Kasneje so vzpostavili še strategijo, po kateri bi prenesli del proizvodnje tudi v Evropo. Podjetje želi zaradi svetovnega pomanjkanja polprevodnikov povečati proizvodnjo. Kljub vsemu še vedno ostajajo optimistični glede kitajskega gospodarstva in še vedno želijo vsaj delno delovati v tej državi.

Proizvodnje pa s Kitajske ne prestavljajo zgolj ameriška podjetja, ampak tudi korejska, kot so npr. Samsung, LG, Kia in Hyundai, pa tudi japonska, kot so Nintendo, Sony in Sharp.

Prilagajajo se tudi slovenska podjetja


Ni pa se vsa proizvodnja, katere del je bil prej baziran na Kitajskem, prestavila zgolj v bolj Ameriki prijazne jugovzhodnoazijske države in države, kot sta Indija in Bangladeš, ampak tudi bližje samih ZDA. Sploh na področju avtomobilske industrije sta postali pomembni državi Mehika in Brazilija.

Poleg že omenjenih covid restrikcij in predvsem politične situacije, pa so razlogi za selitev s Kitajske tudi višanje tamkajšnjih standardov. Plačilo na uro tako sedaj znaša 6,5 dolarja (5,7 evra), kar je 20 % več kot prejšnja leta, tako da proizvodnja na Kitajskem postaja dražja, kot je bila prej.

Kar se tiče covida, je glavni problem predvsem v dobavi materiala, zato je prihajalo do večjih zamud, česar si moderna podjetja ne morejo privoščiti. Zaradi nezanesljivosti Kitajske in situacije s covidom nameravajo proizvodnjo seliti tudi nekatera slovenska podjetja, kot je npr. Krka.

Žal pa imajo probleme tudi podjetja, ki morajo zaradi krize delavce odpuščati. Tako bo npr. Revoz zaradi covid krize, pa tudi krize na področju polprevodnikov oz. čipov moral odpustiti 350 delavcev.

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Gre za kratkoročen trend ali smo priče deglobalizaciji?
Kitajska je od osemdesetih let dalje dosegla izjemen preboj, ki ji je praktično čez noč omogočil, da je postala gospodarska velesila. Veliko proizvodnje se je tja tako preselilo zaradi ugodnih pogojev. Kljub določenim političnim sporom, ki so jih zahodne države imele s Kitajsko že prej, pa je šele v sedanjem covid času zanimanje za Kitajsko upadlo. Predvsem zaradi covid razmer, pa tudi zaradi t.i. bottleneckov. Zamude v dobavi materialov so tako pomenile velik udarec za podjetja, ki zdaj iščejo nove države, ki so glede tega zanesljivejše. Ali gre le za kratek pojav ali pa za dolgoročno potezo, bo pokazal čas. Definitivno pa Kitajske ne smemo kar tako odpisati, saj smo od nje še vedno zelo odvisni. Je pa to tudi opozorilo za Kitajsko, da njena prevlada ne bo nujno večna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike