Debata v Državnem zboru o varstvenem dodatku zasenčila realnost pokojninskega sistema

Uredništvo

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK



Z glasovanji se je zaključila oktobrska redna seja državnega zbora. Vlada in parlamentarne stranke so v proceduro vložile številne zakone, od katerih je največ pozornosti požela ukinitev dodatka za delovno aktivnost. V nadaljnjo obravnavo pa so bili poslani pokojninska novela, poroštveni zakon za projekta II. tir in tretjo razvojno os ter dodatna omejitev rabe pirotehničnih izdelkov.

Poroštveni zakon o tretji razvojni osi je skozi prvo obravnavo šel brez večjih pretresov. Je pa opozicijo motilo, ker se z istim zakonom potrjujeta dva različna projekta. Kritike so letele predvsem na to, da si želi ministrica Alenka Bratušek z vmešavanjem projekta tretja razvojna os zagotoviti podporo tudi za projekt drugi tir.

Burna razprava pri varstvenem dodatku


Po pričakovanjih se je najbolj iskrilo pri zakonu o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Med parlamentarnimi strankami so temu najbolj nasprotovali v Levici. Tam so prepričani, da gre za izrazito protisocialen ukrep, pravijo, da se je vlada odločila varčevati na revnih in da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska še globlje pod prag revščine.

Soglasni pa niso bili niti v ožji koaliciji, saj je proti zakonu glasovala tudi stranka SD, kjer pravijo, da bi morala biti popolna ukinitev dodatka skrajni ukrep za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči, pred tem bi na primer lahko znižali njegovo višino ali zaostrili pogoje za pridobitev dodatka.

Glasovanja so se vzdržali v SDS in večina v NSi, razdeljeni so bili v SAB. Za pa so glasovali člani LMŠ, SMC, DeSUS in SNS. Zakon je bil tako sprejet s 34 glasovi za in 18 proti. Zakon bo proračunu po predvidenih ocenah pomagal letno prihraniti okrog 16 milijonov evrov. Pri čemer pa v vladi poudarjajo, da njihov namen ni zmanjševati izdatke za socialo, pač pa delovno sposobne ljudi spodbuditi k aktivnejšemu iskanju zaposlitve v času, ko na trgu močno primanjkuje delovne sile.

Dodatek, ki je odvisen od števila opravljenih ur in znašal od 50 do 100 evrov, je v zadnjem času sicer prejemalo približno 10.000 ljudi.

Večje omejitve pri rabi pirotehnike


Bistveno bolj enotni so bili poslanci glede zakonskega predloga stranke SDS, ki močno poostruje pravila na področju prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov. Uporaba teh naj bi bila dovoljena le še v urah okrog novega leta. Poslanka SDS Jelka Godec je v razpravi poudarila, da si želijo predvsem zmanjšati negativne vplive pirotehnike na ljudi, živali in okolje. Pripomogle naj bi tudi k večji varnosti.

Dvom v to so sicer izrazili v vladi in koaliciji, saj je v zadnjem času največ poškodb zaradi pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok.

S predlogom se niso strinjali v SMC, SAB in SNS, medtem ko so v SD in Levici glasovali za ter napovedali, da si bodo v nadaljevanju postopka prizadevali za popolno prepoved teh izdelkov.

Spremembe na področju pokojninske zakonodaje


Državni zbor je v nadaljnjo obravnavo poslal tudi predlog pokojninske novele. Za je glasovalo 53 poslancev, proti ni bil nihče.

Z novelo želi predlagatelj do leta 2025 odpraviti razliko med odmernim odstotkom za moške in ženske ter ju izenačiti na 63,5 odstotka, pri čemer takšna odmera za ženske že velja.

Na višino pokojnine bi po predlogu vplivali tudi otroci, vsak od njih bi pokojnino dvignil za 1,36 %, pri čemer pa se upoštevajo do največ trije otroci.

Po predlogu bi upravičenec po sklenitvi pogojev za upokojitev prva tri leta ob plači prejemal še 40 % pokojnine, nato pa 20 %.

Brezplačen javni prevoz za upokojence


S prvim julijem prihodnje leto se bodo upokojenci v medkrajevnem potniškem prometu lahko vozili brezplačno. Na ta predlog so poslanci SDS, SMC, NSi in SNS sprejeli dopolnilo, ki to ugodnost omogoča tudi vojnim veteranom.

KOMENTAR: Uredništvo
Ukrepi brez vizije
Minila je redna oktobrska seja državnega zbora. Na njej je bilo veliko iskrenja, a na žalost se zdi, da ne tam, kjer bi do njega moralo priti. Državni zbor je ogromno časa zapravil za razpravo o dodatku na delovno aktivnost. Z vladne strani gre tukaj za drobiž, vpliv na javne finance je 16 milijonov evrov, pri čemer je potrebno vedeti, da ta denar ni bil povsem vržen stran. Večina prejemnikov je za ta denar tudi nekaj naredila. Kdo ima pri tej debati bolj prav, je težko vedeti. Najverjetneje imajo prav oboji in smiselno je, da se v primeru anomalij skrbneje pogovori, kako ukrepati. Socialna politika ne sme biti predlog nepremišljenih ukrepov, za katere se kasneje ugotavlja, ali so bili dobri ali ne. Ta debata je tako zasenčila bistveno usodnejše vprašanje, ki se tiče slovenskega pokojninskega sistema. Dejstvo je, da ta takšnega bremena staranja prebivalstva ne bo vzdržal. Kot je za portal Z24.si opozoril nekdanji minister Janez Šuštaršič, gre pri novi noveli dejansko za veliko napako te vlade. Dejstvo je namreč, da mora Slovenija ob predlogu, ki sicer precej zmanjšuje krivico, ki jo ob upokojitvi doživijo upokojenci moškega spola, poskrbeti tudi, da bo takšen sistem sploh mogoče vzdrževati. Do leta 2030 se bo račun vladi najverjetneje izšel. Po tem letu pa ni variante, da bi pokojninska blagajna in proračun zdržala takšno naraščanje števila upokojencev. Za to bo potrebna izredno korenita pokojninska reforma. Čas zanjo je bil že davno. Trenutni predlogi vlade pa nikakor ne kažejo na to, da je takšne ukrepe tako na davčnem kot na pokojninskem področju sposobna sprejeti. Brezplačni prevozi za upokojence lahko predvsem lajšajo stiske. Ne more pa to biti nadomestek za nekatere nujne ukrepe, ki bi jim dolgoročno zagotovili višje pokojnine
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30