Davorin Kračun vladi: Napovedani primanjkljaj je že brez dodatnih dvigov plač med najvišjimi v EU

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Najpomembnejša točka današnje seje Komisije za nadzor javnih financ se je glasila: Bo dvig plač v javnem sektorju vplival na vzdržnost javnih financ? Poslanka Nove Slovenije Vida Čadonič Špelič – NSi je bila tudi pobudnica seje – je uvodoma dejala, da je prišlo po novem letu do "eksplozije zahtev po dvigu plač".

Osrednji gost seje je bil predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki je opozoril, da je napovedani primanjkljaj za letošnje leto že brez dodatnih dvigov plač med najvišjimi v EU. Fiskalni svet zato odsvetuje korake, ki bi vodili v dodatno povišanje stroškov dela glede na stanje pred sprejetjem proračunskih dokumentov.

Pavšalna obljuba predsednika vlade


Eksplozijo zahtev po dvigu plač je, kot pravi Vida Čadonič Špelič, v največji meri zakrivila pavšalna obljuba predsednika vlade Roberta Goloba o dvigu plač sodnikom in tožilcem za 600 evrov (vlada je v četrtek ta ukrep sicer umaknila, kar v opoziciji pozdravljajo). "Skupaj z gospodarstvom se naša poslanska skupina sprašuje, ali bo gospodarstvo preneslo tak dvig plač." 

Kot je znano, bo letošnja državna poraba že tako večja kot v prejšnjih letih. Ob tem se pojavlja vprašanje, kakšen bo vpliv dodatnih dvigov plač in kakšen bo vpliv napovedane plačne reforme javnega sektorja. 

Osrednji gost seje Davorin Kračun je napovedal, da bo Fiskalni svet v ponedeljek objavili novo analizo javnofinančnih in makroekonomskih gibanj, kjer bo pomemben poudarek tudi na problematiki plač v javnem sektorju. Danes je člane Komisije za nadzor javnih financ seznanil z glavnimi sporočili.

Dogovori o plačah niti tokrat ne vključujejo ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev


Sredstva za zaposlene predstavljajo okoli četrtino vseh izdatkov države, zato imajo pomemben vpliv na vzdržnost javnih financ. Njihov delež v skupnih izdatkih je bil v obdobju od leta od 2004 do 2018 precej konstanten, nato pa je rahlo zrasel, pravi Kračun. Toda bolj pomemben kazalnik, ko se razpravlja o stroških dela javnega sektorja, je delež sredstev za zaposlene glede na BDP, saj ta "dejansko prikazuje breme, ki ga financiranje javnega sektorja predstavlja v luči zmožnosti celotnega nacionalnega gospodarstva."

Ta delež pa je dosti bolj nihal. Najnižji je bil po uvedbi enotnega plačnega sistema, torej po letih 2007 oziroma 2008. Kračun poudarja, da se je "v obdobju od 2004 do začetka epidemije zaposlenost v sektorju država v Sloveniji povečala za okoli štirikrat bolj kot v povprečju 22 držav članic EU, za katere so razpoložljivi podatki."

Gibanja so bila v posameznih delih javnega sektorja precej različna. Obseg sredstev se je od leta 2004 najbolj povečal v socialnem varstvu in zdravstvu. Toda če je bilo v socialnem varstvu povečanje v pretežni meri posledica rasti zaposlenih, je bila v zdravstvu tudi posledica rasti plač – ta je bila najvišja v javnem sektorju, pravi Kračun.

Ob tem opozarja, da dogovori o plačah niti tokrat ne vključujejo ukrepov, ki bi vodili v izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev; zaradi razdrobljenosti pogajanj pa se manjša tudi preglednost sistema plač. 

Napovedani primanjkljaj za letošnje leto je že brez dodatnih dvigov plač med najvišjimi v EU


Splošni dogovor o plačah v javnem sektorju, sklenjen oktobra lani, naj bi po besedah Kračuna vsaj nadomestil predvideno inflacijo v letošnjem letu. Ob tem so bili sprejeti tudi obsežni ukrepi za blažitev draginje, ki imajo izdaten vpliv na stanje javnih financ, deležni pa so jih tudi javni uslužbenci. 

Če primerjamo Slovenijo z državami EU, je napovedani primanjkljaj za letošnje leto že brez dodatnih dvigov plač med najvišjimi, ugotavlja predsednik Fiskalnega sveta in dodaja: "Ob tem so se pribitki na slovenske državne obveznice v zadnjem letu povišali bolj kot za nekatere primerljive države. Dodatni trajni dvigi tekoče porabe lahko vodijo v dodatno poslabšanje percepcije Slovenije na finančnih trgih."

Ob napovedani reformi sistema plač bi bilo na osnovi preteklih izkušenj naivno pričakovati, da ta ne bo povzročila povečanja javnofinančnih stroškov, zato Fiskalni svet odsvetuje korake, ki bi vodili v dodatno povišanje stroškov dela glede na stanje pred sprejetjem proračunskih dokumentov za leto 2023, zaključuje Davorin Kračun. 

Po razpravi so člani komisije glasovali o predlaganih sklepih poslanske skupine NSi. Prvi sklep se je denimo glasil, naj vlada zamrzne pavšalno dvigovanje plač v javnem sektorju in v najkrajšem možnem času pripravi celovito reformo plačnega sistema. Jernej Vrtovec in Jožef Horvat sta glasovala za, pet poslancev koalicije pa proti. S tem se je 8. seja Komisije za nadzor javnih financ zaključila.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Državni proračun za 2025 nerealističen. Dvome zbujajo tudi ocene stroškov po poplavah
  • 17. 11. 2023
Primanjkljaj pri skoraj 400 milijonih evrov, rast porabe skoraj podvojena, investicije nerealizirane, opozarja Fiskalni svet
  • 04. 04. 2024
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja