Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po predlogu zdravstvene reforme (p)ostaja še večji monopolist, kot je bil do sedaj.
V minulem letu je obrnil dobre 2,5 milijardi prihodkov iz davkoplačevalskih sredstev, po reformi pa jih bo še precej več. 3,4 odstotna rast je posledica večjega zaposlovanja in zato več pobranih obveznih prispevkov za zdravstvo.
A kar za 4,5 odstotkov več je tudi odhodkov, predvsem zaradi višjih cen zdravil in ponovnega porasta dolgotrajnih bolniških, ki trajajo vsaj mesec dni.
Slovenci smo po bolniški odsotnosti že tako v vrhu Evrope, saj v številu bolniških dni zaostajamo le za sosedo Hrvaško. Porast bolniških pa se nam dogaja že kar nekaj let.
V ZZZS so imeli lani 19,6 milijona evrov primanjkljaja, ki ga bodo pokrili iz presežkov preteklih let, zato zadolžitev ne bo potrebna. Tako iz naslova presežkov ne bo denarja za zmanjšanje čakalnih vrst, pri katerih ZZZS pričakuje pomoč države. Ministrstvo za zdravje naj bi za ta problem že namenilo 20 milijonov evrov iz proračuna.
Prihodki ZZZS so lani zrasli v glavnem zaradi večje zaposlenosti v državi, torej več prejemkov iz plač, pa tudi zaradi rasti plač v Sloveniji. Vseh prihodkov je bilo za 88 milijonov evrov več.
Odhodki: Slovenci smo vsako leto bolj in dlje časa bolni
Za največ odhodkov, ti so lani zrasli za 108,6 milijona na 2,538 milijarde evrov, pa so poskrbeli stroški zdravil, ki so zrasli za 4,1 odstotka, in pokrivanje bolniških odsotnosti.
Daleč največjo rast so imela bolniška nadomestila, ki jih plačuje ZZZS, to so bolniške odsotnosti nad 30 dni. Zanje je lani šlo 285 milijonov evrov, kar je za 15,9 odstotka več kot leto prej.
Za 9 odstotkov se je povečalo število primerov bolniške odsotnosti, za 12 odstotkov pa število dni bolniške odsotnosti v breme ZZZS. Tam pravijo, da dolgotrajne bolniške rastejo zaradi večje obolevnosti zavarovanih oseb, večjega števila zaposlenih in večje osnove za nadomestila zaradi rasti plač.
ZZZS so tako namreč nadomestila plače leta 2015 stala 246.1 milijona evrov, kar je skoraj 25 odstotkov več kot leta 2008. Trend je že nekaj let močno v vzponu.
vir: Delo infografika
Po številu dni na bolniški v evropskem vrhu
Tudi Evropska unija in OECD sta v skupnem poročilu o zdravju lani novembra Slovenijo izpostavila zaradi velikega absentizma predvsem med starejšimi zaposlenimi. Starejši zaposleni so bili zaradi bolezni odsotni v enem letu kar 20 dni, medtem ko je bilo teh dni v opazovanih državah povprečno 8.
V Sloveniji smo samo leta 2015 zaradi bolniških odsotnosti izgubili 9.836.115 delovnih dni. V bolniškem staležu je bilo v povprečju vsak delovni dan približno 37.000 delavcev. Na dan je bilo tako 4,56 odstotka vseh zaposlenih na bolniški.
Začasna zadržanost z dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je leta 2015 trajala v povprečju 15,8 dneva, v breme delodajalca pa 7,8 dneva.
Zaradi česa smo Slovenci največkrat bolniško odsotni
V Sloveniji so moški najdlje bolniško odsotni z dela zaradi poškodb in zastrupitev, skoraj 4 dni na leto, in zaradi mišično-kostnih bolezni, malo več kot 2 dni na leto.
V precej manjšem deležu sledijo bolniške odsotnosti zaradi bolezni dihal in obtočil. Pri ženskah so vzrok nezmožnosti za delo najpogosteje mišično-kostne bolezni; zaradi teh so ženske odsotne z dela malo več kot 3 dni. Sledijo poškodbe in zastrupitve ter bolezni, povezane z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem.
KOMENTAR: Uredništvo
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Tipični primer škode, ki se pozna v žepih davkoplačevalcev zaradi zavarovalniškega monopola so cene zdravil, ki jih pokriva ZZZS.
Te namreč določa Agencija za zdravila, o njih pa se dodatno pogajajo predstavniki ZZZS, a motivacije za doseženo čim nižjo ceno, ki bi obstajala v konkurenčnem zavarovalniškem sistemu, pravzaprav ni pri nikomer. Končni uporabniki se z njo ne obremenjujejo, ker zdravila dobijo brezplačno, ob čemer se ne zavedajo, da jih v resnici plačujejo iz skupne malhe. ZZZS ima na videz interes za nižje cene, v resnici pa jim povišanje dolgoročno ne škodi, saj bo tako ali drugače na koncu pokrito z novo davkoplačevalsko injekcijo.
Tako se cena zdravil, ki jo pokriva ZZZS, letos občutno zvišuje, brez da bi to kdorkoli v resnici opazil. Pa čeprav imamo v državi deflacijo in ne glede na oceno bivšega direktorja zavarovalnice, Sama Fakina, ki je pred dvema letoma za Siol.net zatrdil, da se bo cena zdravil v prihodnje prej zniževala kot zviševala.
Edino, kar ceno zdravil v obstoječem sistemu učinkovito znižuje, je širitev terapevtskih skupin, ki jih je leta 2013 začel uvajati ZZZS, a tu se je denimo lani zataknilo pri kontraceptivih, kjer feministične skupine kot je Ženski lobi dejansko delujejo v dobro velikih farmacevtskih korporacij in na škodo davkoplačevalcev.
Glede bolniških odsotnosti je že dolgo znano, da smo Slovenci v evropskem in svetovnem vrhu, čeprav na splošno ne veljamo za zdravstveno krhek narod. V številnih primerih gre za zlorabe, nadzor nad čemer očitno ne deluje preventivno, oziroma odvračalno.
Če bi bolniško odsotnost pokrivale komercialne zavarovalnice na konkurenčnem trgu, smo lahko prepričani, da bi nadzor nad morebitnimi zlorabami bil mnogo strožji, kar bi vplivalo na nižje zavarovalniške premije.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.