Davkoplačevalci lahko končno rečemo: reševanje Adrie je problem lastnika, ne države

Vir foto: wikipedia
Evropske volitve so mimo in z njimi tudi čas umirjene, spravljive ter racionalne retorike politikov v dolini šentflorjanski. Zmagovalci odhajajo v Bruselj, poraženci bodo skušali dokazati, da so lahko glasni vsaj na vasi.

Še posebej se v histeriji odlikuje nadvladna Levica. Njihova špicenkandidatka, Violeta Tomić, je v soočenju na Nizozemskem delovala kot gozdar, ki po celodnevnem podiranju drevja, prihlača v opero. Pričakovani volilni potop skuša Levica hitro izbrisati iz spomina državljanov. Zato so nemudoma udarili s svojim najmočnejšim orožjem, ideološkimi delitvami. Za začetek so poiskali enega izmed redkih primerov slabe privatizacije, Adrio Airways.

Z Adrio posebne sreče sicer nikoli nismo imeli. Vrsto let so jo vodili politični aparatčiki, katerih edina kompetenca je bila partijska knjižica. Več kot desetletje jo je npr. upravljal strokovnjak za šport, podeljevanje cvetja in nekdanji predsednik SD-ja, Janez Kocijančič. Ob takih direktorjih so milijonske izgube tako rekoč samoumevne. V desetletju pred prodajo je politika vanjo vložila 85,5 milijonov davkoplačevalskih evrov.

Davkoplačevalci bi najbrž morali biti presrečni, da so lahko nenehno sponzorirali tako ugledno podjetje. Na žalost leve scene in tistih, ki jim je iz Adrie pricurljalo kar nekaj denarcev, pa so podjetje leta 2016 prodali investicijskem skladu 4K Invest. Najbrž bi bilo bolje, če bi novi lastnik postala Lufthansa, saj tudi novi lastnik ne zmore poslovati z dobičkom.
Privatizacija Adrie ni napaka, kajti če bi bila v državni lasti, bi jo zagotovo spet financirali državljani

Naj gre v stečaj ...


Levice sicer ne moti zgolj novi lastnik ampak privatizacija nasploh. Prej je podjetje vseskozi reševala država in vanj zmetala desetine milijonov, zdaj je to stvar Nemcev. Če jim ne bo šlo, bodo Adrio prodali ali poslali v stečaj. Nadomestilo jo bo sposobnejše podjetje, davkoplačevalci ne bomo oškodovani.

V javnost so pricurljale novice, da naj bi Nemci od premiera Šarca zahtevali pomoč pri bankah in Petrolu, ker je v državni lasti. Kot kaže velja Šarec tudi v očeh tujcev za šibkega, nesposobnega premiera, ki pleše po navodilih globoke države. Poleg tega so najbrž slišali za podobne prakse iz preteklosti.

Malce samorefleksije Levici vendarle ne bi škodovalo. Šarčeva vlada obstaja po njihovi zaslugi, premierju pa za vratom nenehno visijo zahteve Meseca, da o čudaških izpadih Kordiša niti ne govorim. Vodja manjšinske vlade pač ne more voditi samostojne politike.

Kakorkoli že, privatizacija Adrie ni napaka, kajti če bi bila v državni lasti, bi jo zagotovo spet financirali državljani. Še najbolj čudi ta neizmerna strast Levice do tega, da bi slovenski državljan nenehno plačeval za vse živo. Davkoplačevalci naj financirajo stroške tisočev beguncev, doplačujejo za plače gradbenih delavcev, če jih ogoljufa delodajalec. Milijone naj namenijo za preprečevanje globalnega segrevanja, ki se še posebej očitno kaže z rekordnim mrazom in seveda zmeče milijarde v vsa tako fino upravljana državna podjetja. Zdravstvo mora biti čim dražje, za izgradnjo vsake drvarnice pa je treba dobiti blagoslov monsinjorja Janeza Zemljariča.

Dejstva so jasna. Adria Airways je, ne zaradi ampak kljub novemu lastniku, še vedno v težavah. Reševanje podjetja je problem lastnika, ne države. Če ga pošljejo v stečaj, bodo polete prevzeli drugi prevozniki. Glede na to, da so trenutno leti iz Benetk, Gradca in Zagreba mnogo cenejši, morda to za potnike niti ne bo tako slabo. Adria je zgolj eden izmed letalskih prevoznikov, zato je vsako paničarjenje ob njenem morebitnem propadu, zgolj politiziranje in zastraševanje.





Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike