Davek na molitev in kulturno dediščino

POSLUŠAJ ČLANEK
Če se vlada drži katere izmed svojih obljub, je to o uveljavitvi nepremičninskega davka. Področje, ki je že leta  stalno prisotno v slovenski politiki in se je še vedno izkazalo za pretrd oreh za vsakršno vlado.

Ena od tematik, ki jo ta zakon, v kakršnikoli obliki že, potegne vedno s seboj, je obdavčitev cerkvenih nepremičnin. Kakšen točno bo vladni predlog, še ni jasno, a prvi osnutek, ki ga je predstavila (kmalu bivša) državna sekretarka s finančnega ministrstva Vraničar Ermanova, pri obdavčitvi ne predvideva nobenih izjem. Obdavčitev vseh cerkvenih nepremičnin trenutno najglasneje podpirata socialistična Levica in kvazi-nacionalistična SNS.

Davek na kulturno dediščino


V Sloveniji je 2.901 cerkev oziroma kapela. Po stanju registra Ministrstva za kulturo o vpisani sakralni kulturni dediščini iz januarja 2009 je v Sloveniji 6.157 sakralnih enot.

Ta številka predstavlja približno 80 % celotne kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. In sedaj je potrebno na to kulturno dediščino postaviti listek s ceno. Vprašajmo se: koliko je vredna nepremičnina na naslovni fotografiji? Koliko je vreden Blejski otok? 10 milijonov, 100 milijonov?

Cerkve in sakralna znamenja so naša kulturna dediščina. Slovenski narod je skozi stoletja z lastnim trudom in sredstvi ter močno vero zgradil te stavbe in jih ves ta čas vzdrževal. Vlada, ki ji večino omogoča stranka dedičev rušilcev cerkva ter Cerkve, bi sedaj rada to obdavčila.

Ateistična oblast gleda na cerkve le kot na stavbe in z veseljem jih trži. Četudi od njih nima nobenega odnosa. Kateri videospot o Sloveniji ne vsebuje vsaj petih sakralnih objektov? Vendar z vidika Cerkve kot oznanjevalne organizacije, so vse te nepremičnine neizmerno finančno breme, ki le ovira primarno poslanstvo. Breme, s katerim se morajo ukvarjati vsi nivoji. Tako pogosto katoliške skupnosti po manjših krajih težko skrbijo za vse "podedovane" male cerkvice po številnih slovenskih gričih.
Če se s sakralno kulturno dediščino hvali in trži cela država, potem vsi prispevajmo k ohranitvi le-te.

Te cerkvice, ki jih ateistična država proglasi za kulturno dediščino in jih z veseljem trži na plakatih, za versko dejavnost Cerkve večinoma niso potrebne. Maše so tam le nekajkrat letno, redni verski dejavnosti so namenjene župnijske cerkve.

Torej, če privzamemo ateističen odnos do sakralnih objektov: dajmo vse cerkve, ki jih ne potrebujemo za versko dejavnost, podariti državi. Če se s sakralno kulturno dediščino hvali in trži cela država, potem vsi prispevajmo k ohranitvi le-te. Dvomim sicer, da bi vlada sprejela to "mikavno" ponudbo ...

Davek na molitev


Vendar te stavbe niso primarno to, za kar jih proglaša vsakokratna leva oblast - nepremičnine, zanimive za turiste in zgodovinarje. To so sakralni objekti, ki si jih je zgradila lokalna skupnost za lastne potrebe, za molitev. In na vse, kar se dogaja okoli te stavbe, je že plačan vsakršni davek, ki ga država zahteva. Katoliška čreda je vedno sledila načelu "cesarju, kar je cesarjevega". Sedaj pa zahtevamo eno samo stvar - da gre tudi (samo) "Bogu, kar je Božjega".

Cerkve so kraji katoliške skupnosti, so kraji molitve. Dejstvo je, da so to tudi kraji zgodovine slovenskega naroda. Nekateri menimo, da tudi kraji slovenske prihodnosti. In na te kraje država s svojimi davščinami nima pravice posegati. Kot državljan sem opravil svoje davčne dolžnosti pred vrati cerkve. Vpeljati davek na nepremičnine na način, da vključuje tudi sakralne objekte, ni nič drugega kot preprosto davek na molitev, na zakramente, na sveto mašo.
Torej, če nimam denarja za ta davek, mi je odrečena pravica do verske prakse.

Spominja na druge čase in kraje, ko so recimo katoličani po Otomanskem imperiju morali plačevati dodatni davek, samo zato, ker so bili katoličani. To ni nič drugega. Kot katoličan imam pravico in dolžnost iti k sveti maši. Prostor za to mašo mi država želi obdavčiti. Torej, če nimam denarja za ta davek, mi je odrečena pravica do verske prakse. In ne samo moje, katoliške, ampak vsakršne, ki ima specificiran zakramentalni kraj, lokacijo oziroma stavbo.

Pod črto: država bi rada obdavčila nekaj, kar ne zna oceniti, koliko je vredno. Nekaj, s čimer se v resnici ne želi ukvarjati. Obenem pa bi s tem davkom večini lastnega naroda otežila versko prakso, ki je v teh krajih doma že stoletja. Vse to je pri vsem skupaj ne bo oviralo.

Cerkev ni grad v oblakih. Cerkev smo mi. In ta davek bo obdavčil nas, našo versko prakso. Na nas verujočih je, kaj bomo naredili. Še tisočprvič sklonili glave in jih zarili v pesek?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30