Davčna razbremenitev regresa: majhen korak za vlado, a prevelik za Levico

POSLUŠAJ ČLANEK
Državni zbor je na današnji seji sprejel predlog Ministrstva za finance za davčno razbremenitev regresa za letni dopust do višine povprečne bruto plače, prav tako pa se do te vsote ne bo štel v dohodnino.

Finančni minister dr. Andrej Bertoncelj je napovedal, da je to prvi korak k znižanju obremenitve dela, kar pričakujejo tudi v opozicijskih SDS in NSi. 

Predloga po nižji obdavčitvi regresa za zaposlena danes niso podprli edino v Levici, kjer do davčnih odpustkov zadržani.  "Imamo preveč nezadoščenih družbenih potreb," je napodporo svoje stranke davčni razbremenitvi pojasnil njen koordinator Luka Mesec. 

V obrazložitvi predloga je minister Bertoncelj poudaril, da je današnji predlog "prvi korak" v smeri v smeri ukrepov, ki bodo na splošni ravni razbremenili dohodke iz dela in jih vlada namerava izvesti še to leto.

Razlog zanje je po Bertonceljevih besedah neugodna struktura davkov v Sloveniji, predvsem na področju obremenitve dela. "Ocenjuje se namreč, da je ravno obremenitev dela tisti dejavnik, ki negativno vpliva na konkurenčnost," je dejal ter dodal, da se vlada zaveda, da mora za povečanje odpornosti gospodarstva še naprej prednostno slediti ciljem zagotavljanja predvidljivega, preprostega in stabilnega poslovnega okolja.

Sto odstotna oprostitev vseh dajatev na regres, torej socialnih prispevkov in dohodnine do višine povprečne plače zaposlenih, bo veljala od 1. januarja letos, kar pomeni, da bo država davke in prispevke na morebiti že izplačan regres delodajalcem vrnila.

Večina poslancev je prvi vladni ukrep davčne razbremenitve pozdravila. A predvsem v opozicijskih SNS, SDS in NSi so opozorili, da pri razbremenitvi regresa ne gre za razbremenitev obdavčitve prihodkov iz dela, ker gre za bonus, namenjen za dopust delavcem. Zato ga tudi ne moremo razumeti kot sistemski ukrep.

Mag. Karmen Furman, SDS: "To je razbremenitev regresa pa čeprav vsi dobro se zavedamo, da imamo v Sloveniji eno najvišjih obremenitev dela z davki in dohodnino v državah Evropske unije. Prispevki slovenskega delavca pa so in žal očitno na račun vaše Vlada ostajajo še naprej najvišji med državami članicami OECD."

Jožef Horvat, NSi: "Razbremenitev enkratnega letnega dodatka za dopust ni sistemski ukrep. V Novi Sloveniji si želimo, da bi v proceduro kmalu prišel tudi vladni sistemski način zmanjševanja dohodninske obremenitve v obliki povišanja splošne dohodninske olajšave ter znižanja najvišje dohodninske stopnje iz 50 % na vsaj 43 5, na kar je pet koalicijskih strank že pristalo v koalicijskih pogajanjih. Zaposleni, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, morajo namreč v Sloveniji še vedno za vsak zaslužen evro plačati največ davkov in prispevkov med vsemi državami OECD. Tam smo prvaki."


Levica: NE dohodninskim razbremenitvam


"V Levici ves čas poudarjamo, da smo zadržani do davčnih odpustkov, kakršne so dohodninske razbremenitve. Imamo preveč nezadoščenih družbenih potreb," pa je stališče poslancev te radikalne leve stranke pojasnil njen koordinator Luka Mesec.

Pri tem je naštel visoke najemnine v Ljubljani, za kar država ne naredi nič, po njegovih besedah prav tako ni sredstev za stanovanjsko politiko, premalo je sredstev za znanost in za film.

Pri predlogu jih moti, da so davčno razbremenjeni vsi, ne samo nižji in srednji sloj. "Delavec bo dobil 160 evrov odpustka, je pa še vedno problem, da bo menedžer na drugi strani dobil 500 evrov odpustka," je to karikiral.

Zato razbremenitve ne podpirajo in upajo, da bo vlada v bodoče predlagala "čim manj nesmiselnih davčnih odpustkov in čim več pametnih razvojnih projektov, ki so ključni za razvoj te države."




[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Družbene potrebe Levice bo pač, tako ali drugače, treba zadovoljiti
Davčna razbremenitev regresa je res prvi, a kvečjemu mišji korak v smeri davčne razbremenitve delovnih ljudi. In kot sta za Domovino nedavno opozorila ugledna ekonomista dr. Anže Burger in dr. Matej Lahovnik, če ne bodo sledili dejanski ukrepi za razbremenitev dela ter hkrati zmanjšanje potratnosti države na strani proračunskih odhodkov, bo vse skupaj le kaplja v ocean, pred katero nas opozarjajo tudi mednarodne institucije. Spomnimo, po analizah OECD so slovenski delavci najbolj obremenjeni s prispevki v Evropi, rekorderji smo tudi po davčni obremenitvi visoko izobražene delovne sile. Prav pri razbremenitvi plač, ki bi spodbujala visoko tehnološka delovna mesta namesto nizko plačanih proizvodnih z nizko dodano vrednostjo, pa je največja cokla vpliv in moč Levice na državno politiko. Kot vidimo, nasprotujejo vsaki, že minimalni davčni razbremenitvi delavcev. In Luka Mesec je danes za parlamentarno govornico iskreno povedal, zakaj:  "Imamo preveč nezadoščenih družbenih potreb," je dejal. Razumljivo, saj so njihove zahteve po davkoplačevalskem denarju enormne, njihova logika pa - čim višji davki, čim manj varčevalne politike in čim več državnega trošenja, usmerjenega s strani politike. Oni so namreč tisti, ki bi razporejali davkoplačevalski denar - od podjetništva, ki ga ustvarja, k lastni volilni bazi; kulturnikom, umetnikom, aktivistom, nevladnikom in ostalim, ki svojih izdelkov - umetniških projektov, ki jih nihče en razume in družboslovnih raziskav, ki jih nihče ne potrebuje, na trgu pač ne morejo unovčiti. A najemnine v Ljubljani, saj življenje na periferiji ne pride v poštev, so seveda zanje predrage, zato potrebujejo poceni državna stanovanja. Za vlado pa velja - naslednji meseci bodo pokazali, ali se bo njihova podložnost do koalicijske partnerice Levice nadaljevala z enako mero kot do sedaj. Pa četudi se bodo opogumili in dejansko izvedli nekatere napovedane korake v smer razbremenitve dela, je že načrtovano, da bodo vse in še več vzeli nazaj. Od gospodarstva, oziroma podjetnikov seveda, z nadaljnjim zviševanjem davka na dohodek pravnih oseb in višanjem prispevkov za delodajalce, kar zahteva Levica.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike