Dan žena - državni praznik poraza moških?

POSLUŠAJ ČLANEK
Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, ko so se začeli protesti v Petrogradu (Sankt Peterburgu), iz katerih je nastala komunistična Oktobrska revolucija, ki je imela kasneje za posledico nastanek Sovjetske zveze. Dan pravzaprav obeležuje začetek socializma. In pomenljivo je dan žena državni praznik še danes v Rusiji in nekaterih drugih nekdanjih socialističnih državah. Po novem je od januarja 8. marec dela prost dan tudi v Berlinu, kjer so ga prav tako ustoličili socialdemokrati z Levico in Zelenimi.



Na slovenskem ozemlju je splošno volilno pravico l. 1920 ženskam priborila konservativna Slovenska Ljudska stranka, liberalci so, paradoksalno, ženski volilni pravici nasprotovali, zato so jo iz Beograda ukinili že po letu dni. Ženske so nato volilno pravico dobile leta 1945, a kaj ko je bila tedaj tako neuporabna, saj so lahko v enostrankarskem sistemu volile … no, saj se ve, koga.

Od štedilnika do tovarne


V boju za »ženske pravice« je bil nato prav komunizem tisti, ki je žensko spustil »stran od štedilnika« - a seveda le do tovarne, da je, zdaj bajno osvobojena, lahko nosila dvojno breme skrbi za gospodinjstvo, družino in delo. Saj je znano, da se je dan uradno imenoval »Dan delovnih žena«, ne katerih drugih, in je jasno, da je bilo slavljeno predvsem njihovo delo. Ni vsega kriv grdi kapitalizem …
Nehajmo se pretvarjati in brez prave podlage predpostavljati, da smo vedno ženske v tej družbi žrtve vsega – manj plačane, zatirane, tako in drugače zlorabljene, prikrajšane, depriviligirane in brez pravic.

Kaj bi torej praznovali s tem novim državnik praznikom, ki ga za pridobivanje političnih točk predlagajo slovenski socialisti? Bilo bi premalo, če bi praznovale le enakopravnost. Enakopravne smo vendar že dolgo. Morda je razloga za praznovanje, da je Slovenija v enakopravnosti spolov med najboljšimi na svetu? Ne, to bi lahko z nami praznovali tudi moški, že pred leti, pa tudi ne bi se skladalo z vsemi mantrami o tem, kako smo še vedno depriviligirane. Morda obeležujemo zmago nadvlade nad moškimi? Ker, saj prazniki se navadno postavijo na dan zmage, ne? Bilo bi še najbolj smiselno.

Praznik vendar predlaga stranka, ki ji enakopravnost ne zadošča, ampak zahteva enakost spolov. Ampak s tem ciljem pred očmi je verjetno brez smisla praznovati dan žena … to je vendar v nasprotju z enakostjo spolov. Če pa že, bi bilo v tem duhu edino zveličavno, da je državni praznik tudi moškim posvečen praznik 40 mučenikov. Ker glede na duha postfeminizma, ki je znova našel način, da preko družbenih sprememb vpeljuje – socializem, v katerem smo bojda vsi enaki, bo dan mučenikov simbolno praznik mnogo manj za šalo kot je danes.

Iskreno, nehajmo se že pretvarjati in brez prave podlage predpostavljati, da smo vedno ženske v tej družbi žrtve vsega – manj plačane, zatirane, tako in drugače zlorabljene, prikrajšane, depriviligirane in brez pravic. In da so vsega krivi moški. Vse bolj gre le za neke mantre, ki se jih do onemoglosti ponavlja, da jim nazadnje verjamejo tudi marsikdaj ničesar krivi moški. Saj vemo, da vsaka laž, ki se dovolj dolgo ponavlja, nekoč postane resnica. In da so socialisti običajno prvi pri reševanju problemov, ki ne obstajajo.

Boj za ženske pravice je bil potreben, ko je izhajal iz žensk samih. Danes smo priča prav nasprotnemu pojavu, v katerem ženske o svojih pravicah ne odločamo več same, ampak se ta »boj za enakost«, ki ne kaže konkretnih koristi ne za ženske, ne za moške, dogaja mimo nas. Negove žrtve pa bomo prav ženske same.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30