Dan slovenske zastave: izobešamo jo vse raje, a kaj narediti zaradi podobnosti z rusko?

Foto: Ukom

Prav danes mineva 174 let, odkar je narodni buditelj Lovro Toman na pročelje gostilne Zlata zvezda v Wolfovi ulici prvič obesil slovensko zastavo. V spomin na ta dogodek v društvu Heraldica Slovenica vsako leto ob 16.30 zamenjajo tam izobešeno slovensko državno zastavo. Po zaslugi tega dejanja se je 7. april tudi uveljavil kot dan slovenske zastave.

V društvu Heraldica Slovenica medtem opažajo, da Slovenci svojo zastavo čedalje pogosteje obešamo tudi izven praznikov in športnih prireditev.

Izboljšanju odnosa do slovenske zastave je bila namenjena tudi današnja stojnica na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Osrednja slovesnost ob dnevu slovenske zastave se bo sicer odvila v nedeljo, 10. aprila, ob 13. uri v geometričnem središču Slovenije. Slavnostni govorniki bodo predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, župan Občine Litija Franci Rokavec, operativni zastavoslovec Stanislav Jesenovec in predsednik društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek.

Naš odnos do zastave bi se lahko še izboljšal

Kot opažajo v društvu Heraldica Slovenica, je slovenska zastava med ljudmi vedno bolj sprejeta, a bi se dalo naš odnos do nje še izboljšati. V ta namen v društvu predlagajo, naj ne praznujemo le na dan slovenske zastave, ampak bi zastavi lahko posvetili ves mesec april.

Ob tem predstavnik društva, Matija Kenda, opozarja, da je zastava simbol vseh nas in nas ne deli glede na našo pripadnost, nacionalnost ali etničnost. Prav tako to ni zgolj simbol politične oblasti. Slovensko zastavo lahko zato obešamo vsak dan in je ne razkazujemo zgolj med športnimi dogodki. Ob tem pa je važno, da jo spoštljivo dojemamo in z njo pravilno rokujemo.

V ta namen so v društvu pred leti tudi izdelali informacijsko spletno stran, kjer so informacije glede zastave zbrane na enem mestu: https://www.izobesi-zastavo.si/ 

Podporo dogodku društva Heraldica Slovenica so danes izrazili tudi nekateri politiki.

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač je v svojem nagovoru tako izrazil zadovoljstvo, ker v zadnjih letih širom Slovenije videva vedno slovenskih zastav. Nekatere med njimi pa so obešene tudi čez celo leto. Najlepši dogodek v tem smislu pa se je po njegovem opažanju zgodil letos v Planici, kjer smo lahko videli “morje plapolajočih slovenskih zastav”.

Sestavili smo jo na hitro. Zgodovina je tako zahtevala.

Zaradi hitrega dogajanja tisti dan je bila slovenska zastava izbrana v naglici. Poslanci tako še nekaj ur pred razglasitvijo niso vedeli, kaj bo na prvi zastavi. Toda kljub tej pomanjkljivosti si notranji minister Aleš Hojs želi, da bi v prihodnje s še večjo vnemo izobešali slovensko zastavo.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšča pa je ob tem izpostavil, da ima katerikoli državljan te države suvereno pravico do njene rabe in pravico, da se z njo identificira kjerkoli po svetu. Ob tem pa dodal:

“Lepa je. Čista je. Ni omadeževana s tem, da bi plapolala nad agresorsko vojsko kjerkoli po svetu. Vsak Slovenec jo lahko dvigne, častno in pošteno, v ponos sebi, narodu in domovini.”

“Obesili smo jo v krvi. Sestavili smo jo na hitro. Zgodovina je tako zahtevala in pogoji so tako narekovali. Posvojili smo jo. Postala je naša, postala je del nas. Dokler plapola nad to deželo, do takrat se Slovenci imenujemo svoboden narod in smo si prosti pisati pravice in postave.”

Je slovenska zastava preveč podobna ruski?

Ob prazniku so v društvu Heraldica Slovenica odgovorili tudi na nekatere polemike, ki se pojavljajo v zvezi s slovensko zastavo v zadnjem času. Še zlasti s tem, da je preveč podobna ruski, kar je naplavilo ob nedavnem začasnem umiku izobešene zastave Slovenije pred našim veleposlaništvom v Kijevu.

“Že morda res, da je zastava Slovenije zaradi naglice in političnih nesoglasij ter drugih okoliščin leta 1991 morda neizrazita in mestoma zelo podobna drugim zastavam. Se pa moramo zavedati, da se nacionalnega simbola ne menja takrat, ko nekomu v tujini nekaj ni po godu. Če jo bomo kdaj menjali, bi jo zato, ker bomo morebiti našli ustreznejše ali ker bi sami trezno začutili, da je to potrebno. Nikoli pa ne v ihti. Nacionalni simboli so trajna znamenja, ki oblikovno, vsebinsko in upodobitveno niso podvržena trenutnim tržnim smernicam. In tega se moramo vsi zavedati. Pot do simbola, ki ga narod ponotranji in sprejme, je ponavadi dolga. Javni pogovor treznih glav glede primernosti nacionalnih simbolov pa je vedno dobrodošel, ne glede na povod,” ob tem opozarjajo v društvu.

Želijo si tudi nekoliko drugačne obravnave v šolskem sistemu. Predvsem je po njihovem mnenju “potrebno razumevanje, da je zastava Slovenije zastava naše države in ne zastava vsakokratne aktualne oblasti. Slovenska zastava simbolizira izjemno enotnost, ki je bila dosežena v postopku osamosvajanja in simbolizira našo samostojnost, neodvisnost in suverenost. Slovenska zastava simbolizira vse vrednote, ki smo jih zapisali v ustavo in za katere smo se pripravljeni zavzemati. Združuje nas, ne razdvaja.”

9 komentarjev

  1. Dejstvo je, da je Rusija 3 tedne prej razglasila takšno zastavo kot jo ima Slovenija, razlika je le v malem triglavskem dodatku na zastavi.

    Takrat očitno ni bilo časa in soglasja za spremembe.
    Vendar, ko bo dozorel čas in mi, bo prišlo tudi do spremembe. Primerno bi bilo, da se zgledujemo po zastavi Kranjske.

    • Ta trobojnica je bila tudi del grba dežele Kranjske.
      Tudi – v izrezu – del simolike naših slovenskih domobrancev.
      Na
      hitro se ne da storiti – nič.
      Bila je tudi simbol protinemštva, slovenskega protistalinizma.
      In seveda simbol slovenske narodne zavednosti.
      Vrli pravnik, dr. Lovro TOMAN je res bil slovensko
      izjemno zaveden človek.

      L.r.
      Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.

  2. Že od Junija 1991 moja zastava na drogu plapola vse dneve v letu, lepa in dragocena je.
    AMPAK
    Z eskalacijo vojne in s strahovitimi podobami vezani na Rusijo me mineva ta podobnost z rusko
    satanistično zgodovinsko in z novodobno pošastnostjo v vseh vsebinah od revolucije Novembra 1917 naprej do današnjega dne.
    Iz čistega firbca in iz zanimanja bom naredil zamenjavo rdečega pasu z lepo zeleno povzeto po tirkizni Soči, pa da vidimo in mislim, da ni slaba ideja s tem, da bi grb absolutno pustil kot je, saj je vrhunsko edinstven na planetu Zemlja in tudi na drugih galaksijah nima para.
    Ga ni naroda, ki bi goro dal na zastavo, smo edinstveni in zato smo bogati – zelena je pa itak ze ponarodela barva, da ne pisarim zakaj – od lipe naprej, Sočo sem omenil in tako dalje.-..

  3. Zanimivi nagovori, zanimivi komentarji. Res je, neuradno je 7. april lahko dan slovenske tribarvnice. Uradno bi bil njen dan lahko le 23. september, ko je bila priznana z Dunaja in o tem so obširno poročale Bleiweisove novice. Je o dogodku na Wolfovi ulici, po 7. aprilu pa tja do 15. maja morda poročal časnik Laibacher Zeitung, ker naj bi z njo izkazali nasprotovanje nemški zastavi? Od leta 1848 predstavlja Slovence. Kot pogosto navaja operativni zastavoslovec Stanislav Jesenovec pa na današnjih posnetkih prikazane zastave predstavljajo Republiko Slovenijo in vse njene državljane, od koder koli so prišli v Slovenijo in se tu ustalili. Zakaj? Ker je to državna, nacionalna zastava, ena od nekaj nad 200 držav sveta. Vemo pa, da je narodov nekaj tisoč, a njihove morebitne zastave nimajo enakega statusa kot zastava Slovenije. Podpiram tako pozornost slovenski zastavi, a k temu dodajam, da je bil Lovro Toman tudi odličen tržnik tistega časa. Kot Einstein in njegova druga žena, tudi judovskega porekla, pa ga je v znanstvenika izgradila Mileva Marić, kateri je tudi prepustil sredstva prejete Nobelove nagrade. O lipi pa to, da jih po Sloveniji od 26. junija 1991. leta niso posadili niti toliko, kot jih bodo bosanski muslimani v tem mesecu ramazana okrog džamij. Eno so v Sloveniji besede, drugo pa dejanja.

  4. Naša zastava je, kot zastava kakšne ruske gubernije. Takrat, ko so jo uzakonili, so rekli, da je začasna. Ta začasnost se kar vleče. Izgleda, da nimamo poguma zastaviti na novo. Poglejte kanadčane. Ti so imeli pogum. Tisti ekage, kao triglav, zvezdice in morje, deluje tako otročje, kot prinesejo iz vrtca domov otroci pokazat risbice staršem.

    • Lahko, da imate vi tako družinsko zastavo. Kanadčani, kdo je to, se piše z veliko. Janez J. Švajncer pa očita, da so propagirani lipov list pred osamosvojitvijo zamenjali s sedanjim atributom, ki pa je po njegovem sad nemškega ustvarjanja zastav Slovenije in Slovaške. Zato smo jo dobili šele tik pred razglasitvijo samostojnosti in prvo menda narobe sešito. Zanimivo pa je, da te zastave ni mogoče videti. Je pa ruska gubernija zagotovo nekajkrat, nekajkrat večja od Slovenije. Sicer pa velja, Slovenija najlepša, Rusija največja! Le m iz tega nočemo nič pridobiti. .

  5. Leta 1990 so, tudi zaradi podobnosti z rusko in slovaško zastavo, ki sta identični z izjemo grba, ki pa ga na daleč težko razločiš, veksikologi predlagali, da bi zastavo obrnili. Kot Irci ali Kanadčani. Zgodovinsko bi ohranili barve in razpored ter se vrnili k nacionalni zastavi, v katero so komunisti dodali zvezdo. To je bil, strokovno gledano, najboljši predlog. Zastava je namreč simbol za prepoznavo države na daleč, grb z na blizu. A na daleč grba ne razločimo, torej je zastava napačno zasnovana, saj je ne ločimo od slovaške.
    Mimogrede, v grbu imamo dve valoviti črti, kar v heraldiki, zgodovinski vedi, pomeni potok, ne morje.
    A leta 1990 in 1991 so levičarji skočili v zrak, ker so hoteli ohraniti zvezdo. Preplašeni politiki Demosa pa so jim pritegnili z edinim argumentom, da so take zastave romanskih narodov, čeprav ne Irci, ne Kanadčani ne številni Afričani niso romanske nacije. To je bila izgubljena priložnost.

Komentiraj