Dan slovenske zastave: izobešamo jo vse raje, a kaj narediti zaradi podobnosti z rusko?

Foto: Ukom
POSLUŠAJ ČLANEK
Prav danes mineva 174 let, odkar je narodni buditelj Lovro Toman na pročelje gostilne Zlata zvezda v Wolfovi ulici prvič obesil slovensko zastavo. V spomin na ta dogodek v društvu Heraldica Slovenica vsako leto ob 16.30 zamenjajo tam izobešeno slovensko državno zastavo. Po zaslugi tega dejanja se je 7. april tudi uveljavil kot dan slovenske zastave.

V društvu Heraldica Slovenica medtem opažajo, da Slovenci svojo zastavo čedalje pogosteje obešamo tudi izven praznikov in športnih prireditev.


Izboljšanju odnosa do slovenske zastave je bila namenjena tudi današnja stojnica na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Osrednja slovesnost ob dnevu slovenske zastave se bo sicer odvila v nedeljo, 10. aprila, ob 13. uri v geometričnem središču Slovenije. Slavnostni govorniki bodo predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, župan Občine Litija Franci Rokavec, operativni zastavoslovec Stanislav Jesenovec in predsednik društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek.

https://twitter.com/HeraldicaSVN/status/1512015621382414339

Naš odnos do zastave bi se lahko še izboljšal


Kot opažajo v društvu Heraldica Slovenica, je slovenska zastava med ljudmi vedno bolj sprejeta, a bi se dalo naš odnos do nje še izboljšati. V ta namen v društvu predlagajo, naj ne praznujemo le na dan slovenske zastave, ampak bi zastavi lahko posvetili ves mesec april.

Ob tem predstavnik društva, Matija Kenda, opozarja, da je zastava simbol vseh nas in nas ne deli glede na našo pripadnost, nacionalnost ali etničnost. Prav tako to ni zgolj simbol politične oblasti. Slovensko zastavo lahko zato obešamo vsak dan in je ne razkazujemo zgolj med športnimi dogodki. Ob tem pa je važno, da jo spoštljivo dojemamo in z njo pravilno rokujemo.

V ta namen so v društvu pred leti tudi izdelali informacijsko spletno stran, kjer so informacije glede zastave zbrane na enem mestu: https://www.izobesi-zastavo.si/ 

Podporo dogodku društva Heraldica Slovenica so danes izrazili tudi nekateri politiki.



Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač je v svojem nagovoru tako izrazil zadovoljstvo, ker v zadnjih letih širom Slovenije videva vedno slovenskih zastav. Nekatere med njimi pa so obešene tudi čez celo leto. Najlepši dogodek v tem smislu pa se je po njegovem opažanju zgodil letos v Planici, kjer smo lahko videli "morje plapolajočih slovenskih zastav".

Sestavili smo jo na hitro. Zgodovina je tako zahtevala.


Zaradi hitrega dogajanja tisti dan je bila slovenska zastava izbrana v naglici. Poslanci tako še nekaj ur pred razglasitvijo niso vedeli, kaj bo na prvi zastavi. Toda kljub tej pomanjkljivosti si notranji minister Aleš Hojs želi, da bi v prihodnje s še večjo vnemo izobešali slovensko zastavo.



Predsednik državnega sveta Alojz Kovšča pa je ob tem izpostavil, da ima katerikoli državljan te države suvereno pravico do njene rabe in pravico, da se z njo identificira kjerkoli po svetu. Ob tem pa dodal:

"Lepa je. Čista je. Ni omadeževana s tem, da bi plapolala nad agresorsko vojsko kjerkoli po svetu. Vsak Slovenec jo lahko dvigne, častno in pošteno, v ponos sebi, narodu in domovini."

"Obesili smo jo v krvi. Sestavili smo jo na hitro. Zgodovina je tako zahtevala in pogoji so tako narekovali. Posvojili smo jo. Postala je naša, postala je del nas. Dokler plapola nad to deželo, do takrat se Slovenci imenujemo svoboden narod in smo si prosti pisati pravice in postave."

Je slovenska zastava preveč podobna ruski?


Ob prazniku so v društvu Heraldica Slovenica odgovorili tudi na nekatere polemike, ki se pojavljajo v zvezi s slovensko zastavo v zadnjem času. Še zlasti s tem, da je preveč podobna ruski, kar je naplavilo ob nedavnem začasnem umiku izobešene zastave Slovenije pred našim veleposlaništvom v Kijevu.

"Že morda res, da je zastava Slovenije zaradi naglice in političnih nesoglasij ter drugih okoliščin leta 1991 morda neizrazita in mestoma zelo podobna drugim zastavam. Se pa moramo zavedati, da se nacionalnega simbola ne menja takrat, ko nekomu v tujini nekaj ni po godu. Če jo bomo kdaj menjali, bi jo zato, ker bomo morebiti našli ustreznejše ali ker bi sami trezno začutili, da je to potrebno. Nikoli pa ne v ihti. Nacionalni simboli so trajna znamenja, ki oblikovno, vsebinsko in upodobitveno niso podvržena trenutnim tržnim smernicam. In tega se moramo vsi zavedati. Pot do simbola, ki ga narod ponotranji in sprejme, je ponavadi dolga. Javni pogovor treznih glav glede primernosti nacionalnih simbolov pa je vedno dobrodošel, ne glede na povod," ob tem opozarjajo v društvu.

Želijo si tudi nekoliko drugačne obravnave v šolskem sistemu. Predvsem je po njihovem mnenju "potrebno razumevanje, da je zastava Slovenije zastava naše države in ne zastava vsakokratne aktualne oblasti. Slovenska zastava simbolizira izjemno enotnost, ki je bila dosežena v postopku osamosvajanja in simbolizira našo samostojnost, neodvisnost in suverenost. Slovenska zastava simbolizira vse vrednote, ki smo jih zapisali v ustavo in za katere smo se pripravljeni zavzemati. Združuje nas, ne razdvaja."

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30