Dan sklenjenega pakta med nacizmom in komunizmom: spomin na grozote potreben, da zavrnemo obujanje teh ideologij

POSLUŠAJ ČLANEK
Na današnji dan pred 78 leti sta Hitlerjeva Nemčija in Stalinova Sovjetska zveza sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki je "zakoličil začetek enega najtemnejših obdobij v novejši zgodovini našega kontinenta." 

Tako so v izjavi ob današnjem Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov zapisali v Evropski komisiji. In dodali, da se moramo tovrstnih grozot spominjati, da nam dajo znanje in moč za zavrnitev tistih, ki se jih trudijo oživeti.

Prav slednje skrbi vse več ljudi tako v Evropski uniji kot širše. Prejšnji teden smo na shodu v ZDA lahko videli nacistične zastave, v Franciji je bil skrajni nacionalizem bližje zmagi kot kadarkoli, v Rusiji Stalin ostaja popularen lik, kjer naj bi 38 odstotkov Rusov ocenjevalo, da je največja osebnost svetovne zgodovine (leta 1989 jih je tako menilo 12 %), navajajo v The Independentu.

"Živimo v času velike politične nestabilnosti, v kateri se soočamo z nazadovanjem demokracije povsod po svetu," je za ta medij dejal vodja liberalcev v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt, pri tem pa ošvrknil ZDA ter tudi oblast na Poljskem in Madžarskem.

Da nedvomno obstaja možnost ponovnega vzpona totalitarnih režimov, meni tudi dr. Wojciech Kozłowski s centra Witolda Pileckija za totalitarne študije iz Varšave. A hkrati opozarja, da se ti ne bodo nujno pojavili v takšni obliki kot v preteklosti, zato se bo od njih težje odvrniti.

EU je ključna za preprečitev ponovnega vzpona totalitarnih režimov


"Evropska unija je bila zgrajena na skupnih vrednotah človeškega dostojanstva, temeljnih človekovih pravic, vladavine prava in demokracije ter zavračanju skrajnega nacionalizma. Teh pravic in svoboščin nikoli ne smemo vzeti za samoumevne. Zanje se moramo boriti vsak dan," sta v skupni izjavi poudarila podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in komisarka Věra Jourová.

Opozarjata, da je v javnem govoru v Evropi še vedno lahko zaslediti ekstremizem, nacionalizem, ksenofobijo in sovraštvo.

Prav zato je ohranjanje spomina na žrtve totalitarizmov hkrati tudi način, da se te ideologije odločno zavrne in da se takšni zločini ne bi nikoli več zgodili.

Predsednik Borut Pahor s sporočilom na Twitterju, kandidatka Ljudmila Novak s cvetjem k spomeniku sprave

Predsednik RS Borut Pahor je današnji dan obeležil z izjavo na Twitterju, kjer je podal oceno, kako lahko Slovenci svoja razhajanja rešimo brez zatekanja k novim totalitarizmom.



Vir foto: NSi.si
Vir foto: NSi.si


Predsedniška kandidatka stranke NSi Ljudmila Novak pa je položila cvetje k spomeniku sprave na Kongresnem trgu v Ljubljani ter pri tem poudarila, da če želimo živeti v miru, se moramo medsebojno spoštovati in spoštovanje izkazovati do vseh žrtev.

In zdaj imamo končno spomenik, ki je temu namenjen, zato ga moramo po besedah Novakove potrebno začeti uporabljati ob različnih priložnostih, tako za žrtve fašizma, nacizma in komunizma, kot tudi za žrtve vojn ter revolucionarnega nasilja.

"Le tako bo ta spomenik res postal simbol sprave,« je še dejala Ljudmila Novak.

Spomin na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov so s tradicionalno mašo, ki jo je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, počastili tudi zbrani v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani.



KOMENTAR: Uredništvo
Dan spomina, ki je v Sloveniji nevarno ignoriran
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v slovenskih medijih in javnosti običajno mine v ignorantski tišini, morda s kakšno manjšo, ne preveč izpostavljeno vestjo. In to kljub temu, da je njegova sporočilnost ob ponovnem vzponu desnih in levih ekstremizmov v Evropi in svetu še kako pomembna. S tem dnem nima problema slovenska desnica, ki ji ni težko obsoditi vseh totalitarizmov - od nacizma, fašizma do komunizma. Drugače pa je z domačo levico, ki se ji kost v grlu zatakne prav pri komunizmu, kar kaže, da ga številni levičarji intimno še vedno smatrajo kot svoj družbeno-politični ideal, ne glede na trpljenje in žrtve, ki ga je ta prinesel. Omenimo zgolj nezmnožnost slovenskega parlamenta, da sprejme Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Slednje najbolje karikira stališče (takrat še združene) Levice iz leta 2015, ko so ob tem dnevu na spletni strani zapisali, da zavračajo "prazna in puhla zgodovinska posploševanja, s katerimi želi desnica v isti koš vreči tako fašizem kot komunizem." Ter da ne pristajajo naprimerjanje številk žrtev komunističnih režimov s fašističnimi, saj "bi jim zelo enostavno prišteli žrtve zglednih »evropskih« demokracij." To je vrsta razmišljanja, ki se je ta čas v Evropi lahko upravičeno bojimo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike