Dan, ko so delodajalci in sindikati nastopili skupaj proti Šarcu in Levici
POSLUŠAJ ČLANEK
Konec minulega tedna je prinesel redko videno enotnost ukrepanja delodajalcev in sindikatov proti politični oblasti.
Ker pod iniciativo Levice koalicijski šesterček sprejema odločitve in vlaga zakone mimo socialnega dialoga, se delodajalci umikajo iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS). S predsedniškega mesta ESS pa je demonstrativno odstopila Lidija Jerkič, sicer tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Tako Šarec kot Levica sta zaradi tega kritiko uperila predvsem proti delodajalcem. V komentarju uredništva pa ugotavljamo, da je iskanje krivcev izven sebe zgolj zamegljevanje realnega stanja, v katerem razglašena koalicija z družbenimi deležniki ne išče dialoga, temveč stvari vodi po svoje.
Na petkovi seji Ekonomsko socialnega sveta, v katerem naj bi vlada s socialnimi partnerji (predstavniki delodajalcev in sindikatov) usklajevala ukrepe na področju ekonomske in socialne politike, je prišlo do splošnega upora socialnih partnerjev proti načinu delovanja politične oblasti.
Delodajalci se iz ESS umikajo, saj je po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije, Jožeta Smoleta ta "popolnoma izigran" in je postal "farsa", kjer se "obravnavajo le še obrobne zadeve, medtem ko pri odločilnih zakonih nimajo nobene besede več."
Iz identičnih razlogov pa je z mesta predsednice ESS odstopila predstavnica sindikalne strani v tem organu, sicer voditeljica ZSSS, Lidija Jerkič. V odprtem pismu sindikatov predsedniku vlade so ti zapisali, da z zaskrbljenostjo spremljajo "nastajanje, usklajevanje in usodo nekaterih zakonskih sprememb, ki imajo pomemben vpliv na zaposlene v RS in posledice, ki jih ima to za socialni dialog". Ugotavljajo namreč, da se zakoni, ki neposredno urejajo vsebine, ki bi morale biti predmet socialnega dialoga, katerega osrednje
mesto je Ekonomsko socialni svet, in so bile v preteklosti vedno predmet socialnega dialoga, vlagajo in sprejemajo mimo ESS.
Zato predsednika vlade Šarca pozivajo, da zagotovi, da bodo imeli socialni partnerji možnost sodelovati pri pripravi in usklajevanju zakonodaje s področja dela Ekonomsko socialnega sveta, še preden bo le-ta posredovana v zakonodajni postopek. Ter še k sestanku s predstavniki organizacij, ki so članice ESS.
Šarcu še polagajo na dušo, naj zagotovi, da koalicijske partnerice ne bodo podpirale predlogov zakonov, ki niso usklajevani v socialnem dialogu, kljub temu, da bi morali biti.
Premier Šarec se je, skupaj s komentarjem v zvezi z Adrio Airways in športnih uspehov odbojkarjev, na usklajen nastop delodajalcev in sindikatov odzval na Facebooku.
Priznava, da je bil Zakon o minimalni plači sprejet mimo ESS in "to se ne sme ponoviti."
A v nadaljevanju pravi, da ni vlada kriva za sedanjo prekinitev dialoga. "In predstavnik združenja delodajalcev g. Jože Smole se mora najprej podučiti, da stranka Levica ni del vlade in če vloži zakon v proceduro, ga vloži na lastno pest."
"Zato naj nikar ne uperja prsta v vlado, ker se ve, kakšne so procedure," je Šarec še zabrusil Smoletu.
Podobno kot Šarec je tudi Levica svoj odgovor uperila zgolj zoper delodajalski del Ekonomsko socialnega sveta.
Kot so zapisali v izjavi za javnost, je "odziv predstavnikov kapitala in suspenz delovanja ESS direkten poskus posega v avtonomijo političnih strank in v demokratični postopek v Državnem zboru."
Kot pravijo, se kot stranka v inštitut ESS ne vmešavajo, vlaganje zakonov, ki izboljšujejo položaj prebivalcev in prebivalk RS in skrbijo za krepitev socialne države in razvoj družbe, pa je njihovo temeljno poslanstvo.
Zato v Levici na tovrstna izsiljevanja ne bodo pristali in bodo "nadaljevali z delovanjem v dobro ljudi, skladno z demokratično podeljenim mandatom in v okviru zakonodajnega procesa, ki je zagotovljen z ustavo."
Ker pod iniciativo Levice koalicijski šesterček sprejema odločitve in vlaga zakone mimo socialnega dialoga, se delodajalci umikajo iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS). S predsedniškega mesta ESS pa je demonstrativno odstopila Lidija Jerkič, sicer tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Tako Šarec kot Levica sta zaradi tega kritiko uperila predvsem proti delodajalcem. V komentarju uredništva pa ugotavljamo, da je iskanje krivcev izven sebe zgolj zamegljevanje realnega stanja, v katerem razglašena koalicija z družbenimi deležniki ne išče dialoga, temveč stvari vodi po svoje.
Na petkovi seji Ekonomsko socialnega sveta, v katerem naj bi vlada s socialnimi partnerji (predstavniki delodajalcev in sindikatov) usklajevala ukrepe na področju ekonomske in socialne politike, je prišlo do splošnega upora socialnih partnerjev proti načinu delovanja politične oblasti.
Delodajalci se iz ESS umikajo, saj je po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije, Jožeta Smoleta ta "popolnoma izigran" in je postal "farsa", kjer se "obravnavajo le še obrobne zadeve, medtem ko pri odločilnih zakonih nimajo nobene besede več."
Iz identičnih razlogov pa je z mesta predsednice ESS odstopila predstavnica sindikalne strani v tem organu, sicer voditeljica ZSSS, Lidija Jerkič. V odprtem pismu sindikatov predsedniku vlade so ti zapisali, da z zaskrbljenostjo spremljajo "nastajanje, usklajevanje in usodo nekaterih zakonskih sprememb, ki imajo pomemben vpliv na zaposlene v RS in posledice, ki jih ima to za socialni dialog". Ugotavljajo namreč, da se zakoni, ki neposredno urejajo vsebine, ki bi morale biti predmet socialnega dialoga, katerega osrednje
mesto je Ekonomsko socialni svet, in so bile v preteklosti vedno predmet socialnega dialoga, vlagajo in sprejemajo mimo ESS.
Zato predsednika vlade Šarca pozivajo, da zagotovi, da bodo imeli socialni partnerji možnost sodelovati pri pripravi in usklajevanju zakonodaje s področja dela Ekonomsko socialnega sveta, še preden bo le-ta posredovana v zakonodajni postopek. Ter še k sestanku s predstavniki organizacij, ki so članice ESS.
Šarcu še polagajo na dušo, naj zagotovi, da koalicijske partnerice ne bodo podpirale predlogov zakonov, ki niso usklajevani v socialnem dialogu, kljub temu, da bi morali biti.
Šarec: Levica ni vlada
Premier Šarec se je, skupaj s komentarjem v zvezi z Adrio Airways in športnih uspehov odbojkarjev, na usklajen nastop delodajalcev in sindikatov odzval na Facebooku.
Priznava, da je bil Zakon o minimalni plači sprejet mimo ESS in "to se ne sme ponoviti."
A v nadaljevanju pravi, da ni vlada kriva za sedanjo prekinitev dialoga. "In predstavnik združenja delodajalcev g. Jože Smole se mora najprej podučiti, da stranka Levica ni del vlade in če vloži zakon v proceduro, ga vloži na lastno pest."
"Zato naj nikar ne uperja prsta v vlado, ker se ve, kakšne so procedure," je Šarec še zabrusil Smoletu.
Marjan Šarec: "Verjamem, da bo socialni dialog obstal. Me pa zanima, če bo stranka Levica tudi takrat, ko ne bo šlo za njene predloge, tako zainteresirana za vlaganje zakonov mimo ESS. Zato previdno pri obvozih mimo ESS."
Levica: na ta izsiljevanja ne bomo pristali
Podobno kot Šarec je tudi Levica svoj odgovor uperila zgolj zoper delodajalski del Ekonomsko socialnega sveta.
Kot so zapisali v izjavi za javnost, je "odziv predstavnikov kapitala in suspenz delovanja ESS direkten poskus posega v avtonomijo političnih strank in v demokratični postopek v Državnem zboru."
Kot pravijo, se kot stranka v inštitut ESS ne vmešavajo, vlaganje zakonov, ki izboljšujejo položaj prebivalcev in prebivalk RS in skrbijo za krepitev socialne države in razvoj družbe, pa je njihovo temeljno poslanstvo.
Zato v Levici na tovrstna izsiljevanja ne bodo pristali in bodo "nadaljevali z delovanjem v dobro ljudi, skladno z demokratično podeljenim mandatom in v okviru zakonodajnega procesa, ki je zagotovljen z ustavo."
Zadnje objave
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
25. 3. 2024 ob 11:00
4 komentarjev
Alojzij Pezdir
Ne pozabimo, da je večni šef konfederacije sindikatov javnega sektorja in sindikata šolnikov ter član Državnega sveta RS Branimir Štrukelj bil kandidat Levice na prejšnjih evro-volitvah in da je zagotovo zvest in trmoglav odposlanec najtršega populističnega jedra Levice in SD.
Po zaslugi Štrukljeve konfederacije z močno podporo Levice in SD je Šarčeva vlada v strahu pred splošno stavko javnega sektorja trajno dvignila plače zaposlenim v javnem sektorju, nekontrolirano in trajno povečala državni proračunski primanjkljaj ter obenem potuhnjeno preložila opazen del finančnega bremena višjih plač za zaposlene v vrtcih, šolah in domovih za ostarele na lokalne skupnosti ter celo neposredno na fizične osebe (starše otrok in upokojence).
Pogubne proračunske rezultate izsiljevanja populističnih sindikalistov ter ministrov, poslancev in svetnikov iz Levice in SD smo torej že lahko izkusili ob ponovnem dvigu "svete" minimalne plače ter ob "gasilskem" popravljanju Virantovega plačnega sistema v javnem sektorju, s katerima je Šarčeva vlada trajno povečala proračunski primanjkljaj ter trajno dodatno finančno obremenila tudi lokalne skupnosti, starše in upokojence, ne da bi lokalne skupnosti in uporabniki storitev javnega sektorja imeli kakršno koli možnost sodelovanja v pogajanjih s sindikati javnega sektorja.
In nekaj podobnega se nam obeta zdaj s solističnim izsiljevalskim predlogom zakona populistične Levice, ki skuša mimo vladajočih koalicijskih strank in mimo vseh pristojnih ministrstev na silo in čez noč totalitarno odpraviti dopolnilna zavarovanja ter postaviti zavarovance oz. potencialne uporabnike zdravstvenih storitev pred popolnoma negotove "izzive" popolnoma meglenih novih (do)plačil, najverjetneje še podaljšanih čakalnih vrst ter še hujšega sistemskega, organizacijskega in finančnega nereda v javnem zdravstvu ter v zdravstvenem zavarovalništvu RS.
Hribarjev Rafko
Kdaj so bili krvavordeči dobri gospodarji? NIKOLI!
Ko so v revoluciji poklali intelektualce in idustrialce, so zelo hitro zafrčkali in frderbali vse nakradeno.
Če bi bil komunizem v Sahari, bi hitro še peska zmanjkalo...
Jih je treba jemati takšne, kot so: Ne znajo ustvarjati, znajo razmetavati!
MEFISTO
Na post komunistični levici se nič ne zgodi po naključju; tudi Levica ne!
Centralni komite oziroma ideološki strici iz ozadja bi jo lahko uganili kadarkoli bi želeli, pa tega ne storijo.
Levico s pridom uporabljajo za ideološki boj in za podaljševanje revolucije ter državljanske vojne, v senci katere poklicani bogatijo na naš račun, prevzemajo totalitarno oblast nad slovenskimi ovčicami in brez sramu sodelujejo v zaroti svetovne levičarske in vulgo liberalne koalicije zoper evropski način življenja.
Prevarano in oplenjeno ljudstvo pa nič, celo nasprotno, disciplinirano jim pomaga žagati vejo, na kateri vsi skupaj sedimo.
oakhrast
Glede na njegove osebnostne lastnosti (Šarčeve), je to misija nemogoče. Pravilna ugotovitev v komentarju je, da bo ta združba opletala s prazno slamo, dokler bo v malhi kaj.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.