Dan, ko so delodajalci in sindikati nastopili skupaj proti Šarcu in Levici

Vir foto: wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Konec minulega tedna je prinesel redko videno enotnost ukrepanja delodajalcev in sindikatov proti politični oblasti.

Ker pod iniciativo Levice koalicijski šesterček sprejema odločitve in vlaga zakone mimo socialnega dialoga, se delodajalci umikajo iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS). S predsedniškega mesta ESS pa je demonstrativno odstopila Lidija Jerkič, sicer tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Tako Šarec kot Levica sta zaradi tega kritiko uperila predvsem proti delodajalcem. V komentarju uredništva pa ugotavljamo, da je iskanje krivcev izven sebe zgolj zamegljevanje realnega stanja, v katerem razglašena koalicija z družbenimi deležniki ne išče dialoga, temveč stvari vodi po svoje. 

Na petkovi seji Ekonomsko socialnega sveta, v katerem naj bi vlada s socialnimi partnerji (predstavniki delodajalcev in sindikatov) usklajevala ukrepe na področju ekonomske in socialne politike, je prišlo do splošnega upora socialnih partnerjev proti načinu delovanja politične oblasti.

Delodajalci se iz ESS umikajo, saj je po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije, Jožeta Smoleta ta "popolnoma izigran" in je postal "farsa", kjer se "obravnavajo le še obrobne zadeve, medtem ko pri odločilnih zakonih nimajo nobene besede več."

Iz identičnih razlogov pa je z mesta predsednice ESS odstopila predstavnica sindikalne strani v tem organu, sicer voditeljica ZSSS, Lidija Jerkič. V odprtem pismu sindikatov predsedniku vlade so ti zapisali, da z zaskrbljenostjo spremljajo "nastajanje, usklajevanje in usodo nekaterih zakonskih sprememb, ki imajo pomemben vpliv na zaposlene v RS in posledice, ki jih ima to za socialni dialog". Ugotavljajo namreč, da se zakoni, ki neposredno urejajo vsebine, ki bi morale biti predmet socialnega dialoga, katerega osrednje
mesto je Ekonomsko socialni svet, in so bile v preteklosti vedno predmet socialnega dialoga, vlagajo in sprejemajo mimo ESS.

Zato predsednika vlade Šarca pozivajo, da zagotovi, da bodo imeli socialni partnerji možnost sodelovati pri pripravi in usklajevanju zakonodaje s področja dela Ekonomsko socialnega sveta, še preden bo le-ta posredovana v zakonodajni postopek. Ter še k sestanku s predstavniki organizacij, ki so članice ESS.

Šarcu še polagajo na dušo, naj zagotovi, da koalicijske partnerice ne bodo podpirale predlogov zakonov, ki niso usklajevani v socialnem dialogu, kljub temu, da bi morali biti.

Šarec: Levica ni vlada


Premier Šarec se je, skupaj s komentarjem v zvezi z Adrio Airways in športnih uspehov odbojkarjev, na usklajen nastop delodajalcev in sindikatov odzval na Facebooku.

Priznava, da je bil Zakon o minimalni plači sprejet mimo ESS in "to se ne sme ponoviti."

A v nadaljevanju pravi, da ni vlada kriva za sedanjo prekinitev dialoga. "In predstavnik združenja delodajalcev g. Jože Smole se mora najprej podučiti, da stranka Levica ni del vlade in če vloži zakon v proceduro, ga vloži na lastno pest." 

 "Zato naj nikar ne uperja prsta v vlado, ker se ve, kakšne so procedure," je Šarec še zabrusil Smoletu.

Marjan Šarec: "Verjamem, da bo socialni dialog obstal. Me pa zanima, če bo stranka Levica tudi takrat, ko ne bo šlo za njene predloge, tako zainteresirana za vlaganje zakonov mimo ESS. Zato previdno pri obvozih mimo ESS."  

Levica: na ta izsiljevanja ne bomo pristali


Podobno kot Šarec je tudi Levica svoj odgovor uperila zgolj zoper delodajalski del Ekonomsko socialnega sveta.

Kot so zapisali v izjavi za javnost, je "odziv predstavnikov kapitala in suspenz delovanja ESS direkten poskus posega v avtonomijo političnih strank in v demokratični postopek v Državnem zboru."

Kot pravijo, se kot stranka v inštitut ESS ne vmešavajo, vlaganje zakonov, ki izboljšujejo položaj prebivalcev in prebivalk RS in skrbijo za krepitev socialne države in razvoj družbe, pa je njihovo temeljno poslanstvo.

Zato v Levici na tovrstna izsiljevanja ne bodo pristali in bodo "nadaljevali z delovanjem v dobro ljudi, skladno z demokratično podeljenim mandatom in v okviru zakonodajnega procesa, ki je zagotovljen z ustavo." 

KOMENTAR: Uredništvo
Tako Šarec kot voditelji Levice niso ljudje dialoga
Predsednik vlade Marjan Šarec se izgovarja na Levico, ta se izgovarja na "kapitaliste", ampak dejstvo je, da je redko videna in pomenljiva enotna reakcija tako delodajalcev kot sindikatov močno sporočilo o zavračanju načina delovanja te vlade. Ne gre zgolj za Zakon o minimalni plači in predlogih zakonov, ki ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki jih je v zakonodajni postopek vložila Levica. Sindikati navajajo še nekatere druge, vladne predloge, ki so šli mimo usklajevanja s socialnimi partnerji. Vlada pač deluje samosvoje in v spregi z Levico ne posluša praktično nikogar. Niti opozicije, kot vidimo, prav tako ne socialnih partnerjev. Slednje izvira iz dejstva, da se tako predsednik vlade kot voditelji Levice do sedaj niso izkazali kot ljudje sklepanja kompromisov. Šarec je za podpise podpore sicer pripravljen pristati na marsikaj, a se tega v glavnem ne drži. V Levici pa radikalno trobijo svoje in niso pripravljeni na popuščanja. Kot vidimo, niti predstavnikom delavcev, ki, kljub temu, da se nanje pogosto sklicujejo, navsezadnje niso njihova volilna baza - kot vemo, to tvori predvsem levičarski sloj v bogatejših urbanih mestnih središčih. Tako razglašeno delovanje koalicijskega šesterčka se mu zna kot bumerang vrniti takoj, ko odnosov med oblastjo in ljudstvom ne bodo več blažili bonbončki, v sistem brizgani iz viškov, ki jih je prinesla gospodarska rast. Edina produktivna možnost za Šarca je, da zategne vajeti razpuščenih koalicijskih partnerjev, zavrne arogantno soliranje Levice, se socialnim partnerjem ponižno opraviči in obljubi, da bo poslej drugače. A vprašanje, če je to v praksi tudi sposoben narediti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike