Dan izposojene pameti: bomo res vsak čas izčpali vse naravne vire?

dr. Žiga Turk
3

Danes, 2. avgusta, je menda dan ekološkega dolga. Neka nevladna organizacija iz Kalifornije je izračunala, da od danes naprej človeštvo živi na račun svojih potomcev oz. da izrablja zemljine vire, za katere bi bilo pravično, da bi pripadali njim.

In seveda je zadeva obilno pokrita v medijih. Mnenjski voditelji zaskrbljenih obrazov pritrjujejo drugim mnenjskim voditeljem, ki izražajo nesebično skrb za planet.

Ja, čustveno izražanje skrbi je dandanes med razumniki bolj cenjeno kot razumen odnos do izzivov, s katerimi se srečuje človeštvo. Na nek drug dan – dan Zemlje – človeštvo ugaša luč v opozorilo katastrofi, ki da se bliža.

Zahodni človek je od razsvetljenstva, ki je z lučjo praznovalo razum, prihribolazil na moralno vzpetinico, kjer praznuje temo in se pri tem še etično in vzvišeno počuti. Žalostno.

Komponenta, na katero vsi mizerabilisti po vrsti pozabljajo je, da ljudje vire danes porabljajo tudi za to, da tehnološko napredujejo in da bo možno življenje brez njih še preden jih bo zmanjkalo.

Trajnost napredka

Nobenega dvoma ni, da človeštvo porablja več naravnih virov, kot jih nastaja. Ampak to uspešno počne že tisočletja. Naši predniki so polovili vse mamute, ki so bili pomemben vir hrane v teh krajih, ampak danes zato ne stradamo. Nekdo je izsekal vse kraške gozdove za svoje ladje, ampak zato danes nismo brez ladij.

Komponenta, na katero vsi mizerabilisti po vrsti pozabljajo je, da ljudje vire danes porabljajo tudi za to, da tehnološko napredujejo in da bo možno življenje brez njih še preden jih bo zmanjkalo.

Še ničesar, kar je imelo lastnika in ceno, do zdaj ni zmanjkalo, ker je nevidna roka trga poskrbela, da so ljudje iznašli cenejšo alternativo. Danes tehnološko razvite države porabijo veliko energije tudi zato, da bi primerno ogretih ali ohlajenih pisarnah teče razvoj novih tehnologij.

Odgovor ekologov, da vse tehnologije za bolj čisto življenje že obstajajo, je odličen pokazatelj njihove srednjeveške statičnosti in neambicioznosti. Vse tehnologije za čisto življenje so namreč že obstajale tudi v kameni dobi! Samo kvaliteta življenja je bila bolj tako-tako, čeprav ni bilo nobenega onesnaževanja.

Trajnostni razvoj ni zamrznitev stanja na današnjem nivoju ampak nezadržen napredek, ki ji pripeljal do tega, da še nikoli na Zemlji ni tako dobro živelo toliko ljudi.

In ta razvoj bo še trajal. Življenje bo, generalno gledano, čedalje boljše, tudi če bo zmanjkalo mamutov.

Trajnostni razvoj ni zamrznitev stanja na današnjem nivoju ampak nezadržen napredek, ki ji pripeljal do tega, da še nikoli na zemlji ni tako dobro živelo toliko ljudi.

Ampak

Ni pa dan ekološkega dolga v celoti nesmiseln. Ja, na primeru železove rude, litija, premoga in nafte je popolnoma nesmiseln. Praktično nič od tega v naravi ne nastaja. Vse, kar izkopljemo ali počrpamo je »na račun prihodnjih rodov«. Ekološki dolg začenjamo delati 1. januarja.

Ima pa zadeva veliko soli na primeru CO2 izpustov. Kapaciteta rastlin in planktona, da CO2 s fotosintezo cepi nazaj na ogljik in kisik, je omejena. Vse kar izpuhamo od nekega dneva naprej, in morda je to prav 2. avgust, narava letos ne bo razgradila. Ta CO2 se bo kopičil v atmosferi in povzročal globalno segrevanje.

O tem ni nobenega dvoma. Nejasno je le, koliko CO2 pomeni koliko višje temperature in koliko so višje temperature slabše. Zdajle se pritožujete nad vročinskim valom, ne spominjam pa se, da bi pozimi jamrali zaradi nižjih položnic za ogrevanje.

Težava s toplogrednimi izpusti je, da CO2 izpusti nimajo cene; da je zemljina atmosfera zastonj oz. od vseh in od nikogar. Zato atmosfere lahko »zmanjka«, nafte, ki ima lastnike, pa ne bo.

Da svetovno politiko resno skrbi globalno segrevanje, bom verjel takrat, ko se bodo, prvič, dogovorili za ceno CO2 izpustov in drugič, ko bodo resno preučevali geoinženiring, npr. pomoč kakemu vulkanu, da napuha v atmosfero dovolj prahu, ki bodo sončnim žarkom preprečili segrevanje planeta.

Pariški dogovor vidim kot lepo gesto na poti k resnejšim rešitvam.

Tesla

V istem tednu, ko glasniki konca sveta vijejo roke zaradi domnevnega dneva ekološkega dolga, so na cesto zapeljali prvi avtomobila Tesla Model 3. Gre za popolnoma električna vozila, ki imajo lastnosti avtomobilov višjega srednjega razreda, približno enako dostopno ceno in doseg, ki je pomembno večji od dosega bencinskega vozila, ki se mu je prižgala lučka za bencin.

Gre za tehnološki dosežek, ki bo spremenil avtomobilsko industrijo. Kapitalist Musk in njegovi inženirji bodo za planet naredil več kot vsi dušebrižniki.

Če bi po Sloveniji gradili jedrske, vodne, sončne in vetrne elektrarne, bi lahko zaradi te tehnologije upali, da bomo nekoč vso nafto, ki jo porabimo v prometu, nadomestili s obnovljivim virom. Ampak vetrnih elektrarn ne gradimo, ker imamo menda najbolj butaste ptiče v Evropi in bi se v vetrnice kar naprej zaletavali. Pri Razdrtem, kjer v obliki ene vetrnice stoji spomenik slovenskemu energetskemu obratu, ptičjega petja menda skoraj ni več slišati.

No, to pa so stvari, ki so inženirsko preverljive, ustvarjajo delovna mesta, delajo dobiček. O tem bi se morali pogovarjati, ne pa o tem, da bi bilo za planet najbolje, da se vrnemo v jame, da smo ljudje problem in da nimamo več otrok.

To zadnje je neka druga nevladna organizacija svetovala princu Williamu in soprogi Kate. Da bi bila z dvema otrokoma za zgled. Domnevam, da niso isti nevladniki, ki opozarjajo, da Evropa potrebuje migracije, ker jo sicer čaka demografska kriza.

Morda pa je 2. avgust dan, od katerega naprej si moramo začeti sposojati pamet? Ampak kje?

3 KOMENTARJI

  1. Sigurno je treba “mizerabiliste” jamati z zrnom soli. Vseeno pa upam da se avtor strinja, da za naravo je treba skrbeti. Tudi z raznoraznimi akcijami ozaveščanja, še bolj pa z ravnanjem. In kaj tako boli avtorja akcija ugašanja luči?? Pri tej “akciji” se pač opozarja, da smo letos 2.8. porabili toliko kot pridelamo v enem letu, tako da ostalo četrtino leta, tako je, živimo na kredit. In sej veste kako je s krediti – nekoč jih je treba, ponavadi, vrniti.
    Življenje bo čedalje boljše da. Mamutov pa ni več, da bi jih povprašali kako dobro se oni imajo. Tako kot mnogih drugih vrst, ki tudi zaradi človeštva izumirajo vse hitreje.
    Vem, da je avtor proti multikulti, ampak meni osebno pa je biodiverziteta všeč in je koristna, po mojem, tudi za človeka.
    Seveda gre, zaenkrat, razvoj in znanost naprej – hvalabogu! Tudi zaradi opozarjanj “mizerabilistov” in znanstvenikov, pa vsaj v nekaterih delih sveta sedaj živimo v bolj zdravem okolju. Lahko pa gre avtor pogledati malo v afriko, indijo, kitajsko – kako zgledajo velika smetišča zahodnega razvitega in naprednega človeka. In cena, ki jo tisti ljudje plačujejo za našo razvitost (in njihov drobiž) je podobna ceni mamuta.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime