Damijan vidi tri načine, kako se "izogniti fašizmu". Hanu pa se zdi malo smešen

Vir zajema slike: Youzube. Foto: twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Po neizglasovani konstruktivni nezaupnici se, kljub temu, da je do volitev še leto in pol, že začenjajo prva razporejanja. Čeprav pravi, da je problem levice v razdrobljenosti, bo Jože P. Damijan svoj prostor pod soncem levo od sredine iskal z novo stranko, ki jo po njegovih besedah podpira 450 intelektualcev. 

Vodja poslanske skupine SD-ja mu v intervjuju za Delo odgovarja, da je problem razdrobljenosti reševati s še eno novo stranko "malo smešno", in dodaja, da so v ozadju ista imena z enakimi idejami kot pri petih novih strankah v zadnjem obdobju, pri čemer omenja Gregorja Golobiča in njegove sodelavce.

Stari arhitekti bodo torej še šestič volivcem prodajali mačka v žaklju, pri čemer pa so SD-jevce ponovno ujeli na levi nogi, saj se vse bolj izkazuje, da so ti z izglasovanjem Tanje Fajon za predsednico stranke močno brcnili v temo, pišemo v komentarju uredništva. 

Pri svoji oceni, da se Slovenija lahko fašizma reši samo na tri načine, se Jože P. Damijan naslanja na članek Bogomirja Kovača v Mladini, s katerim sta "sokrajana" in "dihata isti zrak" ter imata zato najbrž  podobne poglede na alternative po neuspešni konstruktivni nezaupnici.

Kovač je pisal o treh možnostih slovenske politično-ekonomske scene po konstruktivni nezaupnici. Prva je, da Janševa vlada ostane do volitev, opozicijski KUL pa ostaja razdrobljen, stranke same zase čakajo na volitve in povolilne koalicije. Druga opcija je skupni politični nastop KUL-a na volitvah z "jasno in dogovorjeno hierarhijo vodenja." Pri tem pa sta po mnenju Kovača ključni "legitimnost politične alternative in drugačna vsebina." Kot tretjo možnost pa vidi "iskanje novih političnih voditeljev in stranke, ki bi lahko zapolnila prazen prostor še vedno prevladujoče leve politične sredine." A po njegovem so možnosti za takšne alternative majhne, saj je Cerarjeva polomija še sveža, čeprav je Šarec preživel s podobnim pristopom. "Nekdaj smo bili obsojeni na uspeh, danes očitno na neuspeh," zapiše Kovač.

A prav v zadnji točki se Damijan s sokrajanom ne strinja popolnoma. Kot pravi iniciator KUL-a, poznavajoč notranji ustroj leve sredine, so možnosti združevanja strank in predvolilne levosredinske koalicije majhne. Iz njegovih napovedi o "novi sredinski stranki intelektualcev" gre sklepati, da se je po njegovo najbolj gotovo izogniti fašizmu s postavitvijo nove resne politične sile, saj se, kot je nedavno zapisal na blogu, s šestimi sedanjimi strankami tega ne da narediti.

Kot je nedavno povedal za Delo, naj bi ožja ekipa tako že "napisala nekaj izhodišč za nastanek liberalne stranke s socialno noto." Kdo bi stranko vodil, še ni znano, saj "dobri kadri nikakor nočejo v politiko."

Han: malo smešno


Kako misli preprečiti drobitev z ustanovitvijo še sedme stranko levo od sredine, ni jasno veliko ljudem, tudi ne vodji poslanske skupine SD-ja, dolgoletnemu izkušenemu politiku Matjažu Hanu: "Kar zadeva napoved, da bo Damijan ustanavljal novo stranko, se mi zdi ta njegova izjava malo smešna tako z ekonomskega kot političnega vidika – na eni strani rečeš, da imamo preveč strank, in potem ustanavljaš svojo stranko. Pri tem mu sam želim vso srečo, mu pa povem samo to, da bomo stranke opozicije še naprej vsebinsko sodelovale, seveda pa imamo vse svoje poglede na nekatere rešitve,”  je Han povedal v intervjuju za Delo.

Matjaž Han za Delo: "To ne gre skupaj ne z ekonomsko in ne s politično logiko. Sicer pa je Damijan znan po tem, da rad menja politična in ekonomska stališča. O strankah KUL lahko zatrdim, da smo v zgodbi sodelovali iskreno, predvsem v njenem vsebinskem delu, in bomo še naprej pri vseh pomembnih temah."


Poudaril je, da je spremljal nastajanje petih novih strank in po njegovem so v ozadju "ena in ista imena z enakimi idejami, le frontmani novih strank so različni." Pri tem po njegovih besedah ne gre za Milana Kučana, temveč "imajo svojo vlogo verjetno tudi Gregor Golobič kot nekdanji predsednik Zaresa in njegovi sodelavci."

Ob tem je Han že dodal, da ne razume političnih analitikov, ki po eni strani SD-ju ne pustijo "privilegija", da bi lahko kot dolgoletna politična stranka gradili svojo politiko tudi na polu proti sredini, ampak jim ob tem takoj očitajo izgubo vrednot. Ko pa se pojavijo drugi ljudje s sredinsko stranko, jim pravice do povezovanja z drugimi ne odrekajo.



KOMENTAR: Rok Čakš
Kaj pove logika: ali je na oblasti levica, ali pa imamo fašizem?
Kaj je ključna težava Damijanove računice, da bo razdrobljenost na desni odpravljal z novo stranko in zakaj mu pri tem, vsaj dolgoročno ne more uspeti, smo na Domovini nedavno že komentirali. Danes je morda vredno besedo ali dve nameniti Damijanovemu izključujočemu pristopu k politiki, ki izhaja iz njegovega današnjega pisanja: ali smo na oblasti mi (levica), ali pa imamo v Sloveniji fašizem. Ne glede na to, kaj si kdo misli o trenutno dominantni stranki desno od sredine, je ta logika seveda globoko nedemokratična. Izkazuje pa nek vzorec razmišljanja, ki se je pri Damijanu pokazal že nekajkrat. Recimo takrat, ko mu je ušlo, da pojem “desni razumniki” predstavlja bistroumni nesmisel. Svojo argumentacijo je v spletni debati razvil takole: Lahko, da sem koga nehote spregledal, toda jaz tam vidim samo ali versko zaslepljene, ali ohranjevalce elit, ali zanikovalce znanosti, ali pristaše enopartijskega sistema (po vzoru Orbana) itd. Slednje nakazuje na občutek večvrednosti, zaverovanosti vase in postavljanja nad druge, kar je v Damijanovem odnosu navsezadnje zaznal tudi Matjaž Han, ko je v intervjuju za Delo spomnil, da je Damijan "tako ali tako na blogu zapisal, da ne vidi smisla v povezovanju s petimi nesposobnimi strankami brez intelektualnega naboja."  Klub vsemu pa je glavna Damijanova omejitev v logiki, ki odseva iz njegovega zadnjega pisanja: "Vsi, ki niso na naši strani, so fašisti." V to logiko namreč v slovenski politični prostor levo od sredine ne prinaša ničesar novega, ničesar tistega, zaradi česa bi še šesti strankarski produkt levo od sredine v zadnjem desetletju zmerni sredinski volivci lahko podprli na dolgi rok. Ni sicer dvakrat za reči, da ne bi volivci, ob ustrezni medijski podpori Damijanovemu projektu (za katero pa še zaenkrat ne vemo, ali mu bo dodeljena), stopili še šestič na led. Zagotovo pa platforma ne bi zdržala kaj bistveno dlje, kot je v ostalih primerih. Mnogo je sicer odvisno od SD-ja, ki kot edina organizirana in strukturirana stranka levo od sredine zamuja priložnost, da ta sredinsko-levi prostor zasede še preden bi arhitekti, o katerih v intervjuju govori Han, vanj uspeli vbrizgniti nov instant balonček ter ga napihniti s helijem. A kaj, ko so s Tanjo Fajon stvar zastavili boleče napačno (podrobneje sem to opisal v nedavnem intervjuju za Svet24.si). Han se sicer v intervjuju izgovarja na leve mnenjske voditelje, češ da jim ne pustijo okreniti proti sredini. A pravo vprašanje je, zakaj se "dolgoletna politična stranka", kot pravi Han, teh tako boji. Celo tako zelo, da so se pustili ponižati s podporo Karlu Erjavcu za naslednjega predsednika vlade. Če kje, bi na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj in navsezadnje zgleda, ki jim ga je dal od levih medijev napadani in osovraženi, pa vseeno uspešni Borut Pahor, morali vedeti, da je potiskanje v levi ekstrem zanje pogubno, saj tam kraljuje miljenka levega medijsko-aktivističnega konglomerata, Levica. Suverene stranke z dolgoletno tradicijo, ki dajo nekaj nase, se pač ne pustijo voditi interesom ki izvirajo izven njih samih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike