Da bi bili lahko spravljeni z Bogom in osvobojeni krivde.

V svoji veroizpovedi izpovedujemo, da je Sin »za nas prišel iz nebes za naše odrešenje«. Pogosto to dvoje pomešamo med seboj, toda beseda »iz« pove, da sta dva različna razloga, zakaj je Bog postal človek. Prvi je »za nas« – da bi mi lahko v polnosti postali ljudje. Drugi je »za naše odrešenje« – da bi bili lahko spravljeni z Bogom in osvobojeni krivde.

Najprej je Bog postal eden izmed nas, da bi mi lahko izpolnili svoj človeški potencial. Četudi ne bi bilo greha, bi Jezus še vedno moral priti med nas zaradi naše človeškosti. Toda zaradi greha nas je moral Jezus najprej spomniti, da smo ljudje, preden nam je pomagal preseči to človeškost. Pavel to svojim župljanom v Korintu izpostavi z naslednjim dramatičnim in čudovitim povzetkom naše vere: »Vse je vaše, vi Kristusovi, Kristus pa Božji.« To so tri močna medsebojno povezana oznanila, skrita druga v drugi kot majhne ruske babuške.

»Vse je vaše«. Človeštvo je vrh stvarstva in ne samo eden izmed mnogih stvaritev. Bog ni naredil sveta, da bi ga užival ali se z njim igral; Bog je naredil svet bitij, ki so sposobna ljubiti Boga. In kako so vse stvari naše? Po naši človeški moči. Vsako stvar lahko sprejmemo za svojo in ji obenem pustimo, da ostane sama na sebi taka, kot je. Ko spoznamo psa ali drevo, je naše bivanje obogateno. Seveda se lahko odločimo tudi, da mnogih stvari ne bomo vedeli, a vse stvari je mogoče spoznati, vse stvari pripadajo nam.

Enako velja za našo sposobnost ljubiti. Lahko ljubimo vsako stvar v stvarstvu. Ponovno se lahko odločimo, da ne bomo ljubili nekaterih stvari ali pa mislimo, da niso vredne naše ljubezni. Toda v bistvu je vsako stvar mogoče ljubiti in ljubezen razširi naše bivanje in obogati stvari. Vse stvari so naše. »Mi smo Kristusovi«. Vztrajati moramo pri tem, da Kristus ni prišel po nesreči ali pa da bi popravil nesrečo. Veliko bolj kot vse stvari na svetu je Kristus prišel z namenom. Kakor Pavel piše: »Vse je bilo po njem in zanj ustvarjeno.« Janez pa doda: »Brez njega ni bilo nastalo nič, kar je nastalega«.

Kristus ni bil samo model človeka, ampak vseh stvari. Od vsega začetka je Bog ob gledanju svojega Sina oblikoval stvari tako, da bi lahko postale človeške – in nato postale popolno človeške. Kakor se vse stvari navezujejo na nas tako, da »so vse stvari naše«, tako se tudi vsi ljudje navezujejo na Kristusa, tako da »smo vsi Kristusovi«.

»In Kristus je Božji«. Bližje kot smo Bogu, večja je skrivnost, zato moramo sedaj biti vedno bolj previdni in spoštljivi v besedah. Bog »je postal« človek. Človek z imenom Jezus ni postal tako dober, da se je Bog kasneje naselil v njem. Tudi ni Bog najprej povzročil, da se je Jezus rodil in ga kasneje preplavil z božanskostjo. Ne – Bog je »postal« človek. Bog se ni samo povezal z mesom. Bog se je utelesil.

Bog oče dviga svojega Sina od najbolj oddaljenega dela materialnega sveta skozi duhovnost človeškega sveta k sebi. Sin ne prejme nič svojega. Kristus je popolnoma Božji.

Povzetek Božjega odnosa do nas govori o tem, kaj pomeni biti človek. To je izkušnja, ki jemlje dih. Nič ni preveliko za nas, čeprav smo krhki. Naše bivanje je vzneseno; neprestano nas Bog dviga iz nas samih proti nečemu večjemu.

vir: http://celebrationpublications.org/
prevedel: Bogdan Rus OFM (za www.marija.si)