Cvetna nedelja: Jezus posvečuje trud za edinost

Jure Ferlež
1

Dragi bratje in sestre!

Pred sedmimi leti smo imeli v župniji misijon. Štirje misijonarji: dva brata kapucina, dve sestri frančiškanki Marijini misijonarki in še nekaj dodatnih bratov kapucinov za pomoč zaradi obsežnosti dela. Misijon smo si zamislili v obliki starodavne misijonske prakse – hoditi od vrat do vrat, obiskati vsako hišo na področju župnije in se dlje zadržati pri tistih, ki so versko mlačni oziroma brezbrižni, in manj pri tistih, ki so v Cerkvi dejavni.

Ker je župnija dokaj velika, predvsem pa skoraj nima blokov, so misijonarji na teren odhajali posamezno. Vsak zase. Dnevno so obiskali povprečno 25 hiš. Sprejem je bil različen: nekateri so jih veselo sprejeli, jim prisluhnili, bili pozitivno presenečeni, drugi so jih vljudno oziroma manj vljudno odslovili. Ves čas misijona so bili misijonarji podprti z molitvijo pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Misijon je bil dobro sprejet, misijonarji pa zares izčrpani. Morda bi kdo pohvalil izgaranost za Božje kraljestvo, pa vendar se je čutilo, da nekaj ni bilo v redu.

Jezus je dobro vedel, kaj dela, ko je učence pošiljal po dva in dva na njihov prvi misijon. Najprej gotovo zaradi doprinosa vsakega posebej. Vsak prinaša svoj svet, svoje sposobnosti: komplet talentov, izkušenj in razumevanja. Potem zaradi skupinske dinamike, ki lahko dvigne, spodbudi in opogumi šibkejšega in skrbi za pravega duha.

Naslednji razlog lahko najdemo v verodostojnosti. Dve priči sta verodostojnejši, prepričljivejši in barvitejši v podajanju oznanila kakor ena (Prim. 5 Mz 19,15). Pa tudi zato, ker Jezus sam z obljubo obogati in blagoslovi delo in molitev dveh, torej Cerkve. Evangelist Matej lepo izrazi Jezusovo zamisel: “Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.” (Mt 18,20)

Misijon v paru odseva Jezusovo programsko shemo novozavezne skupnosti – Cerkve, kjer bo ravno povezana skupnost, ki jo vodi Duh, nadaljevala njegov misijon. Edinost apostolov kot odmik od preroške prakse je predokus »nebeškega Jeruzalema« in je mogoča le z darovi Svetega Duha.

Kaj ima razmišljanje skupnega s cvetno nedeljo, z Jezusovim veličastnim vstopom v Jeruzalem? V izhodišču nam predstavi dva učenca, ki sta po Jezusovi direktivi poslana, da bi pripeljala oslička. Jezus opredeli nalogo, ki bi jo lahko opravil tudi en sam, pošlje dva in uspeh njunega dela veže na svojo moč oz. avtoriteto.

To stori kasneje še enkrat, ko se ob vnebohodu poslavlja z besedami: “Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha… In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” (Mt 28,19-20) Apostola sta z Jezusovo besedo in z izpričano edinostjo (Prim. Mr 11,6) izpeljala na videz sicer nepomembno nalogo, ki pa postane prototip delovanja Cerkve. Jezus Kristus in edinost Cerkve sta ključna dejavnika za uspeh misijona oziroma dela, ki nam je danes zaupano.

Dva, ki stopita na misijonarsko pot in se trudita za edinost, postaneta najverodostojnejša oblika pričevanja in najučinkovitejša metoda prepričevanja. Trud za edinost posveti Jezus, ki pravi: “Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar.” (Mt 5,23-24)

Danes je verjetno največja težava mlačnosti Cerkve ravno dejstvo, da se mnogi za edinost sploh več ne trudijo. Avtoriteta samozadostnosti je z ogromnim valom pljusknila v Cerkev in naredila ogromne škode. Tako je kot jaz čutim in mislim. Brez odstopanja. “V mislih imam to, da ta ali oni izmed vas pravi: ‘Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.’ Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel križan za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?” (1 Kor 1,12-13) Ali se bomo trudili za edinost in prejeli blagoslov za današnjo evangelizacijo, ali pa se sprijaznili, da smo “brneč zvon in zveneče cimbale” (1 Kor 13,1). Razglašen orkester sicer lahko igra, nihče ne brani, poslušalcev pa je vedno manj. “Prizadevajte si, da ohranite edinost duha z vezjo miru!” (Ef 4,3)

Želim blagoslovljen vstop v veliki teden in naj križ začrta smeri našega truda za edinost.

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime