Čudeža, ki sta potrdila svetništvo Matere Terezije

Mati Terezija je morda živela svetniško življenje, kar pa še ni dovolj, da bi jo katoliška Cerkev kar potrdila za svetnico. Za slednje se morata v njenem imenu, oziroma na priprošnjo k njej zgoditi dva čudeža, ki ju ne zmore razložiti niti sodobna, neodvisna znanost.

Poglejmo, katera dva sta v njenem primeru prepričala neodvisne strokovnjake in katoliško Cerkev.

Mati Terezija se je rodila v albanski družini kot Agnes Bojaxhiu leta 1910 v Makedoniji in je znana predvsem zaradi dela s pozabljenimi in umirajočimi v Indiji. Misijonarke ljubezni, skupnost, ki jo je ustanovila leta 1950, ima danes več kot 4.500 redovnic in deluje po vsem svetu. Leta 1979 je za svoje življenjsko delo prejela Nobelovo nagrado za mir.

Vendar človekoljubno delo ni dovolj, da nekoga Cerkev razglasi za svetnika. Velja pravilo, da mora biti svetniški kandidat povezan z vsaj dvema čudežema, za čimer stoji ideja, da mora kandidat za svetnika biti v nebesih pri Bogu, da lahko posreduje za tiste, ki prek njega prosijo Boga na zemlji.

Pri materi Tereziji sta ta dva čudeža ozdravljenje Indijke, ki je trpela za tumorjem na želodcu, ter Brazilca, ki se je zbudil iz kome, katero so povzročali možganski tumorji. Obe ozdravitvi naj bi se zgodili po tem, ko so jo po njeni smrti leta 1997 pokojno sestro prosili za ozdravitev.

Dva čudeža matere Terezije

Postopek njene razglasitve matere za svetnico je eden hitrejših v novejši zgodovini Cerkve. Postopek za razglasitev matere Terezije za blaženo se je uradno začel julija 1999, za blaženo pa je bila razglašena leta 2003.

Podlaga za beatifikacijo je bila čudežna ozdravitev indijskega dekleta, ki je imela raka v trebušni votlini. Ozdravitve mlade Indijke, Monice Besra, ko so ji na trebuh dali sliko matere Terezije, medicina ni mogla pojasniti, v Vatikanu pa so ga prepoznali kot čudež.

Decembra lani so v Vatikanu priznali še drugi čudež s čimer je bil postopek za svetništvo dokončno izpolnjen. Gre za nepojasnjena ozdravitev moškega iz Brazilije, Marcilia Andrina, ki je trpel zaradi virusne možganske okužbe, zaradi katere je padel v komo. Njegova žena je za pomoč zaprosila mater Terezijo. Po tej priprošnji je moški decembra 2008 ozdravel in se zbudil iz kome, česar zdravniki niso znali pojasniti.

Čudeži in Cerkev

Katoliška cerkev k preverjanju in izpodbijanju čudežev povabi tudi neverujoče in skeptike. Preden nekdo postane kandidat za svetnika, mora namreč biti potrjen vsaj en njegov čudež. Postopek potrditve čudeža je izjemno strog. Če nekdo trdi, da je bil na kandidatovo priprošnjo ozdravljen, morajo to potrditi tudi zdravniki in drugi neodvisni strokovnjaki.

Čudežno ozdravljenje prepričalo ugledno neverujočo zdravnico

Skupina, ki si je prizadevala za svetništvo Marguerite d’Youville, sestre, ki je v 18. stoletju v Kanadi, je tako k sodelovanju pri preverjanju čudeža povabila doktorico Jacalyn Duffin, hematologinjo na Univerzi v Ontariu. Priprošnja k tej že 200 let umrli nuni naj bi namreč ozdravila levkemijo pri eni od bolnic.

Duffin je na sodelovanje pristala, pri tem pa jasno povedala, da je sama neverujoča, česar je bila skupina preiskovalcev zelo vesela – če namreč ona kot ateist ne najde nobenega razloga za ozdravitev, potem je veliko bolj verjetno, da je šlo za čudež.

V tem primeru Duffin res ni našla nobenega razloga za nenadno izboljšanje zdravstvenega stanja. Izkušnja je zdravnico tako pritegnila, da je sodelovala v preiskavi več kot sto primerov čudežev, ki jih imajo zavedene v Vatikanskih arhivih. Pri tem je ugotovila, da se čudeži dogajajo.

“Da to priznaš kot neverna oseba, ti ni potrebno reči, da je to storila neka nadnaravna osebnost. Priznati moraš nekaj ponižnosti ter sprejeti, da obstajajo stvari, ki jih znanost ne zmore pojasniti,” pravi Duffin o svoji izkušnji.

Večina čudežev, priznanih v zadnjem stoletju, je bila povezanih z ozdravitvami. Takšnih je več kot 95 % tistih, ki jih navajajo pri kandidatih za svetnike.

Kljub temu je tudi nekaj čudežev, ki nimajo nobene povezave z medicino. Tak primer je čudež, ki se je zgodil leta 1949 v Španiji, ko je majhen lonec riža v župnijski kuhinji nahranil več kot 200 oseb po tem, ko je kuhar molil k lokalnemu svetniku.

Vatikan posluša tudi nasprotnike

Odgovorni za kanonizacijo svetnikov v Vatikanu danes poslušajo mnenja več ljudi, ki se z razglasitvijo določene osebe za svetnika ne strinjajo.

V primeru matere Terezije je bil to Christopher Hitchens, ki je o njej  ter o njenem delu napisal precej kritičen prispevek, v katerem jo je označil za fanatično, fundamentalistko ter za prevarantko.

Sicer pa je bila procedura kanonizacije novih svetnikov v zadnjih letih temeljito reformirana. Papež Janez Pavel II. je denimo zmanjšal število zahtevanih čudežev iz 3 na 2 – enega za beatifikacijo in enega za kanonizacijo, papež Frančišek pa je naredil nekaj sprememb, ki procesu omogočajo, da je manj odvisen od različnih pritiskov lobijev.

Nekateri katoliški voditelji so želeli zahteve po čudežih za priznanje svetništva v celoti odpraviti, a so se mnogi temu odločno uprli, saj bi to lahko pripeljalo do inflacije čudežev in razvodenitve svetništva ter katoliške vere.

Mati Tereza je svetnica za moderni čas

Pri svetništvu Matere Terezije je posebnost, ki jo zelo približa sodobnemu človeku. To so njena pisma in dnevniki, objavljeni pred leti, ki izražajo dvom v Božjo prisotnost, ob vseh grozotah, ki jih je videla.

“V svoji duši čutim grozno bolečino in izgubo, da me Bog ne želi, da Bog ni Bog, kot da Bog ne obstaja,” je denimo zapisala.

Kljub vsej tej bolečini in praznini se je na drugem mestu izrazila takole: “Čeprav te ne čutim, verujem vate.”

Prav ta izpoved vere pa je v današnjem svetu, ko se s podobnimi dvomi srečujejo mnogi kristjani, zanje še kako navdihujoča.

Komentiraj