"Čudež na Visli": pozabljena bitka, ki je pred 100 leti Evropo ubranila pred komunizmom

Marna, Tannenberg, Verdun, Britanija, Midway, Stalingrad, Normandija - vse to so po splošnem prepričanju velike bitke 20. stoletja.

A med njimi ni ene, neupravičeno prezrte - bitke za Varšavo leta 1920. "Čudež na Visli", kakor bitko imenujejo Poljaki (in jo praznujejo 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, čeprav se je bitka končala nekaj dni pozneje), je bil namreč odločilni spopad, ki je sovjetskim boljševikom preprečil izvoz revolucije v Evropo, oslabljeno od prve svetovne vojne.

Praznujejo pa seveda spomin na to bitko toliko bolj vneto Poljaki, saj je njihovo mlado državo leta 1920 rešila komunističnega škornja. Letošnje praznovanje bo ob 100. obletnici bitke seveda še posebej slovesno.

Pomen bitke za Varšavo sicer počasi prehaja tudi v širšo evropsko zavest, pri čemer ima zagotovo veliko vlogo tudi čedalje večja teža Poljske na geopolitičnem zemljevidu Evrope.

1920 - na kocki ne samo poljska neodvisnost, ampak tudi evropska svoboda

Poljska je svojo samostojnost znova pridobila po koncu prve svetovne vojne leta 1918, potem ko je bila po tretji razdelitvi 123 let razkosana med Rusijo, Prusijo in Avstrijo. A ne dolgo zatem, ko so Poljaki zavihali rokave in začeli obnavljati svojo državo, je z vzhoda prihrumela Rdeča armada in grozilo je, da bo nedavno pridobljena poljska neodvisnost znova zadušena v krvi.

Leta 1920, tri leta po oktobrski revoluciji, so si boljševiki v Rusiji že toliko utrdili oblast, da je bil Leninov cilj jasen - razširiti požar revolucije v Evropo. Mlada poljska republika Leninu ni pomenila kaj dosti, stala pa je na poti do Nemčije, kjer so zahodni komunisti čakali na vojaško pomoč Rdeče armade.

Tako leta 1920 na kocki ni bila samo usoda Poljske, ampak celotne Evrope. Če bi Sovjetom uspelo, bi z znatnem delu Evrope lahko zavladal komunizem.

Drznost Piłsudskega in pogum Poljakov preobrnejo tok vojne

Ker Pariška mirovna konferenca po koncu Prve svetovne vojne ni določila poljske vzhodne meje, je bila ena glavnih nalog mlade poljske države z vojsko priboriti poljsko nacionalno ozemlje in utrditi poljsko mejo na vzhodu. Glavni konflikt je izbruhnil pomladi 1920, ko so Poljaki sklenili zavezništvo z Ukrajinci, ki so po revoluciji pristali pod sovjetsko oblastjo.

Avgusta leta 1920 so bile razmere kritične - rdeča armada je bila pred Varšavo. Tuji diplomati so se v prepričanju, da bo Poljska padla, že umaknili iz Varšave, z izjemo papeževaga predstavnika Achilla Rattija. Poljska delegacija se je že odpravila v Minsk, kjer se je nadejala pogajanj za premirje ali predajo.

Toda maršal Jozef Piłsudski, ki je od leta 1918 tudi politično vodil poljsko državo, se ni bil pripravljen predati. Njegovi obveščevalci so zasledili vrzel med četami rdeče armade, Piłsudski pa je z drznim posegom odpoklical nekaj najboljših pojskih divizij s položajev in jih skrivoma razvrstil tako, da so izkoristile vrzel.

14. avgusta so Sovjeti začeli napadati Varšavo, že 16. avgusta pa so Poljaki izvedli protinapad. V dobrem tednu dni je bila bitka končana in Rdeča armada se je začela nenadzorovano umikati. Po še nekaj poljskih zmagah je Poljska spomladi 1921 s Sovjeti podpisala mirovni sporazum, ki je določil poljsko vzhodno mejo, ki je zdržala do leta 1939.

Neprecenljiva izkušnja svobodne Poljske

Zahodna Evropa, zdesetkana od prve svetovne vojne in epidemije gripe, se takrat ni zavedala, da bi se brez odpora Poljakov Rdeča armada kaj lahko utaborila vzdolž Rokavskega preliva. In podobno se tudi danes še ne zaveda pomena te bitke oziroma celotne poljsko-sovjetske vojne za povojno usodo Evrope.

Se je pa toliko bolj tedaj pomena poraza zavedal Lenin in ga je na nekem zaprtem sestanku komunističnih voditeljev označil kot "najpomembnejši preobrat v politiki sovjetske Rusije in svetovni politiki nasploh".

In čeprav je po njegovih besedah Poljska zadala svetovni revoluciji "orjaški, nezaslišan udarec", je Lenin komunističnim voditeljem zagotovil, da bodo "še naprej zamenjevali obrambno strategijo z napadalno", dokler ne bodo "enkrat za vselej opravili z njimi".*

A naval boljševizma na zahod je bil vsaj začasno ustavljen in za generacijo Poljakov, ki je odraščala v drugi poljski republiki, je bila izkušnja življenja v svobodni Poljski neprecenljiva. Med njimi je bil v času bitke za Varšavo tudi tedaj trimesečni Karol Wojtyła, največji sin, ki ga je Poljska dala svetu v 20. stoletju.