Lezbijka z vero v Boga izdelala Sveto pismo za LGBTQ osebe

8
Uredništvo

Američanka Crystal Cheatham je stara 27 let. Same sebe označuje kot feministko, lezbijko, črnko, potomko sužnjev in kristjanko. “Sem lezbijka in imam veliko vero v Boga” piše na svoji spletni strani. “In to ni lahko, še posebej v naši družbi, ki ne sprejema različnosti in raznolikosti.”

Aktivistka – priročnik za identiteto

Crystal je tudi LGBTQ aktivistka. Bori za “vključevanje in enakost LGBTQ oseb”, predvsem na krščanskih kampusih.

Izdala je Priročnik za identiteto, namenjen mladim kristjanom. Njegov namen je, da bi mladi “ponotranjili resnico, da jih Bog, ne glede na to, kdo so, ljubi” in “da bi vse njihove identitete morale dobiti potrditev”.

Priročnik “pokriva” identitete, kot so: rasa, nacinalnost, religija, jezik, imigrantski status, telesne (ne)zmožnosti ipd.

Aktivistka – svetopisemska aplikacija za LGBTQ

V zadnjem času pa je postala znana tudi, ker se je lotila izdelave svetopisemske aplikacije Our Bible (Naše Sveto pismo). Namenjena je LGBTQ osebam ter “njihovim prijateljem, družina in zaveznikom”. Ko je zbirala denar zanjo, jo je poimenovala: Sveto pismo za “outsiderje”.

Crystal z aplikacijo sporoča, da so bili svetopisemski teksti napisani z namenom, “da bi bili vključujoči do vseh, ki jih je ustvaril Bog, posebno še tistih na obrobju”.

Namen aplikacije je tudi, da “razveže vezi, ki so jih krščanski kolonizatorji razpredli po vsem svetu v preteklih stoletjih”.

Aplikacija vsebuje 20 različnih prevodov Svetega pisma, od najbolj uveljavljenih, do otroških in pa takih, ki posebej namenjeni za LGBTQ osebe. Med njimi je tudi verzija, ki za Boga uporablja nespolne zaimke.

Poleg prevodov Svetega pisma pa vsebuje tudi okoli 300 verskih besedil, ki so “pro-LGBTQ, pro-ženski in spodbujajo medversko vključevanje”. Crystal upa, da bo z njimi aplikacija ljudem “omogočila potrebna orodja za vzpostavitev zdravih molitvenih navad”.

Osebno ozadje

Crystal je odraščala v kulturnem in religioznem okolju adventistične cerkve sedmega dne, ene od protestantskih ločin. Pravi, da v tem okolju ni dobila potrditve, ki si jo je želela.

Ko je bila stara 23 let, se je razkrila kot lezbijka, v domači cerkvi pa so ji dejali, da je biti kristjanka in biti lezbijka v nasprotju in da ne bo mogla biti med voditelji, nosilci pastoralnega dela.

Zato se je oddaljila od cerkve. A tudi, kar je našla izven cerkve, ji je vzelo pogum. Z nelagodjem se spominja prvih dni, ko je raziskovala queer sceno v Filadelfiji: “Kar sem odkrila, je bilo hiperseksualizirano … bilo je ogabno. Na queer sceni nisem mogla najti tistih temeljev kot v veri.”

Zato se je napotila nazaj v versko okolje, z namenom, da bi ga naredila bolj gostoljubnega zase in za druge podobne ljudi.

Po eni strani pastorala ne zna nagovoriti LGBT oseb, po drugi pa te podlegajo radikalnemu levičarskemu aktivizmu

Opisani primer kaže vso kompleksnost izzivov pastorale oseb, ki se opredeljujejo kot LGBT …, v krščanskem religioznem oziroma cerkvenem okolju.

Na eni strani kaže na dosedanjo odsotnost primerov dobre pastorale, na tabuiziranje in nesoočanje s situacijami konkretnih ljudi, posledica česar je dejanska odtujenost ali celo izločenost vernih LGBT oseb iz cerkvenih skupnosti.

A obstaja tudi druga plat medalje – drža mnogih LGBT oseb, ki v cerkvenih skupnostih iščejo le potrditev svoje izkušnje in svojih izbir (= “da bi vse njihove identitete morale dobiti potrditev”, piše Cheathamova), nimajo pa odprtosti za skupno pot v odnosu, razločevanje osebne poti in iskanje resnice v duhovnem procesu.

Situacija postane še težja, ko LGBT osebe preidejo v aktivizem in podležejo identitetnemu boju, napajajočem se iz radikalne novolevičarske ideologije, ki družbo razlaga kot zatiralno strukturo, viktimizira “zatirane manjšine” in izrablja človeške stiske za ustvarjanje konfliktov v družbi in kaosa pri razumevanju temeljne človekove identitete.

V takem okolju je pot kvalitetnega pastoralnega pristopa še posebej zahtevna, zlasti če se pojavlja tudi konkurenca hitrih, sentimentalno sočutnih rešitev.

Krščanske skupnosti so ob naraščajočem ozaveščanju za potrebe LGBT oseb in prizadevanju za njihovo dobro tako postavljene pred velik izziv – najti pot do osebe v vsej njeni individualnosti, a obenem jasno razkrinkavati ideologijo, ki se temu zoperstavlja, ter se odločno spoprijeti z njo. 

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 8

    • Hja ampak ne vem, če bi to morala biti prva tema vseh debat na Zahodu. Zadnjih 20 let poslušamo samo še to. V Rusiji, v Indiji, v Afriki, to ni tema. Zakaj mora to biti tema na Zahodu? Zakaj ni tema gospodarski razvoj, učinkovita uprava, davki, varnost, itd. ?

    • Ni jim lahko predvsem zaradi svoje identitete. Vedo, da nekaj ni ok. Zato tudi stalno iščejo potrditev. In če je ne najdejo, si prilagodijo zunanji svet, kot je ta primer. Po svoje jih razumem a vendar je težko tudi zame, ker nisem v njihovi koži.
      Ne glede na to pa ne pristajam na različna potvarjanja tako šolskih gradiv kot tudi verskih vsebin, ki so jasno napisane že skozi celo zgodovino. Ko berem sveto pismo, nikjer ne najdem problematike istospolnih ali pa njihovega izključevanja. Res niso izpostavljeni a koliko je ljudi, ki so drugačni, pa se v Svetem pismu neposredno tudi ne najdejo.
      Bistveno je, da spoštujemo sebe in druge. Da razumemo svojo situacijo in da ne silimo drugih, da se prilagajajo moji. Ker osnova krščanske vere je ljubiti druge pri čemer moramo najprej sprejeti sebe.

  1. Kakšno vero v Boga pa ima? Apostolsko, LGBTQ, ali kakšno drugo?
    Krščanske skupnosti še za svoje otroke ne najdejo odgovarjajoče pastorale, kako jih bodo potem našli za tako posebne iskalce Boga?

  2. Šele ko sem spoznala Boga, ki ga človeku razodeva Jezus, sem sprejela svojo ženstvenost. Saj me je Bog naredil tako kot sem, me ljubi, odpušča, me občuduje in obožuje… samemu Bogu sem vredna vsega tega, kar je storil zame, me odrešuje in želi imeti pri sebi v večnosti…. Hkrati pa sem odkrila čudoviti moški svet, ki ga je ravno tako On ustvaril. Od takrat, ko sem spustila v svoje srce Boga, občudujem in obožujem moške. Bog jih je naredil čudovite, a ni nekaj najlepšega, kar je ustvaril, ravno očka, dedek, fant s svojimi mišicami in razmišljanjem po moško… Prej pa sem imela težke probleme z lastno spolno identiteto, bila sem feministka, ki sovraži moške, kar je moško je narobe, sovražila sem tudi to, da sem ženska, nisem želela biti ženska, moje poslanstvo je bilo dokazati svetu, da smo ženske enake, še bolj pametne, želela sem spremeniti družbo, lahko bi bila lezbijka, spolna usmerjenost ne bi imela nobene vloge pri tem, vsem (tem bogaboječim ovcam) sem želela hotla dokazat, kako se motijo – v moji zmoti sem seveda krivila Cerkev, saj je v vseh teh stoletjih družbo pokvarila, da je ženska zdaj zatirana… Težko je biti nastrojen proti družbi in proti, proti, proti…. nisem našla miru. Zdaj trdim, da ni možno biti lezbijka in kristjanka hkrati. Tukaj mislim kristjanka, ki ima živ odnos z Bogom. Šele Bog ti da prava očala, da vidiš druge ljudi v pravi luči, izkusiš Božji pogled na človeka… LGBT aktivist in krščanstvo to ni združljivo!

Komentiraj