Covid med Evropejci načel občutek svobode, najbolje se počutijo na Madžarskem

Foto: pixabay

Evropski svet za zunanje zadeve je izvedel obširno raziskavo o doživljanju pandemije covida-19 med državljani 12 evropskih držav (med njimi ni Slovenije).

Raziskovalci so najprej ugotovili, da je trenutna kriza državljane EU tako razdelila (zapiranje mej) kot v nekaterih pogledih tudi združila (sprejem skupne politike glede cepiv in načrta za okrevanje). Jasno pa postaja, da so se, tako kot v preteklih krizah, pojavile precejšnje razlike med prebivalci južne/severne in zahodne/vzhodne Evrope.

Kar 54 % anketirancev je izrazilo mnenje, da jih covid-19 ni osebno prizadel; odstotek je zelo visok na Švedskem, Danskem, Nizozemskem, v Franciji, Avstriji in Nemčiji, medtem ko o večji prizadetosti tako zaradi bolezni kot tudi ekonomskega stanja poročajo iz Bolgarije, Madžarske, Poljske, Španije in Portugalske.

Prepad med generacijami

Še ena, najočitnejša razdelitev med vsemi se je pokazala med pripadniki starejše in mlajše generacije. Kljub temu, da je virus starejšim nevarnejši, jih dve tretjini ni čutilo nobenega njegovega vpliva, medtem ko je bilo takih pri mlajših od 30 let le 43 %. Omejitve zaradi pandemije so namreč veliko bolj ogrozile način življenja mladih, zato se je pri njih močno povečal občutek žrtvovanja za starejše.

To se je jasno pokazalo tudi v zaupanju v vladne ukrepe: le 57 % mladih verjame, da je bil namen vlade pri ukrepih preprečevanje širjenja virusa. 23 % jih meni, da skuša njihova vlada ustvariti videz nadzora, 20 % pa, da uporablja pandemijo kot izgovor za povečanje nadzora nad javnostjo. Pri starejših od 60 let je bilo medtem takšnih, ki zaupajo dobrim namenom vlade, kar 71 %.

Podobno vprašanje so analizirali tudi pri vseh starostnih skupinah po državah. Izkazalo se je, da ljudje svojim vladam najbolj zaupajo na Danskem, Švedskem, Nizozemskem in Portugalskem, najmanj pa v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Bolgariji in na Poljskem; tudi v Sloveniji je glede na domače raziskave stopnja zaupanja v delo vlade zelo nizka.

Bistveno bolj ukrepom zaupajo tisti, ki so bili prizadeti zaradi bolezni (njih ali znancev, družinskih članov …), manj pa tisti, ki so bili prizadeti predvsem na finančnem področju.

Med strogimi ukrepi in občutkom svobode

Izsledki raziskave so pokazali tudi, da je največ ljudi z ravnjo uveljavljenih ukrepov zadovoljnih na Madžarskem, Danskem in v Bolgariji. Velik delež državljanov meni, da so bili ukrepi preveč strogi na Poljskem, v Avstriji in na Danskem, da so bili premalo, pa na Švedskem (kar 52 %), v Franciji, Španiji in Nemčiji.

Po anketi Valicona, ki je enako vprašanje zastavila Slovencem, se pri nas uvrščamo med tiste, ki še v večji meri kot katerakoli od že omenjenih držav menimo, da so ukrepi prestrogi – takšno je prepričanje 47 % anketirancev.

Zanimive razlike so se pokazale na področju občutka svobode, posebej ker so se mnoge populistične stranke pomaknile na bolj libertarno pozicijo, ostale pa zavzele podporo večjemu vmešavanju države. Le še 22 % Evropejcev se danes počuti svobodne v primerjavi s 64 % pred epidemijo. Zanimivo je največ državljanov z občutkom svobode v vsakdanjem življenju na Madžarskem, v Španiji in Bolgariji, daleč najmanj pa v Italiji, Avstriji in Nemčiji (le 11 %).

Evropejci niso enotnega mnenja glede vprašanja, kdo je glavni krivec za krizo s covid-19, prevladuje pa z 48 % prepričanje, da so to posamezniki, ki niso upoštevali pravil in priporočil. 5 % manj jih meni, da je krivda na politiki in institucijah; zopet so med slednjimi večinoma mlajši, med prvimi pa večinoma starejši ljudje.

Trije arhetipi

Avtorji raziskave so ugotovitve strnili v tri arhetipe držav, ki bi lahko vsaka služila kot primer dinamike v posameznih članicah EU in postpandemski politiki. Prva je Poljska, kjer se kriza odraža v “polarizirani demokraciji”. Povečale so se razlike med že prej obstoječimi ideološkimi skupinami, večina prebivalstva je do vlade zelo nezaupljiva, sumničava do ozadja ukrepov in od politike čuti močno grožnjo lastni svobodi.

Drugi arhetip predstavlja Nemčija: čeprav raziskave ne kažejo močnega javnega upora proti ukrepom, se izjemno velik delež prebivalstva čuti nesvobodne – tako je celo med podporniki vladajočih strank, še precej bolj pa denimo med volivci radikalno desne Alternative za Nemčijo (AfD).

Drugače je v Franciji; liberalni podporniki Macronove sredinske stranke so v veliki meri podprli intervencijsko politiko, kar 89 % jih meni, da so bili ukrepi ravno prav ali pa premalo strogi, medtem ko denimo siceršnji volivci Marine le Pen vidijo svojo stranko kot tisto, ki se mora postaviti za svobodo in želijo milejše ukrepe.

Slovenska realnost

Zdi se, da je situacija v Sloveniji še najbolj podobna tisti na Poljskem. Nezadovoljstva je veliko, veliko dvomljivcev in nezaupanja v vlado, tudi polarizacija je vedno ostrejša. Prav tako se čuti razdalja med generacijami – več težav z ukrepi imajo mlajši, še posebej denimo podjetniki, čeprav tudi starejši še zdaleč niso imuni na pozive k raznim protestom in teorije zarot. Se pa pri nas vse skupaj ni odrazilo v porasti podpore kakšni populistični (radikalno) desni stranki, pravzaprav nimamo nobene večje stranke, ki bi vlado kritizirala z desne strani.

Drugače kot v večini Evrope je osrednja desna stranka pri nas zavzela pristop, ki so ga z leve kritizirali kot avtoritaren in represiven. A pri vsem skupaj je očitno, da na levi ne gre za kakšno sledenje političnim strategijam in principom, ampak za preprosto nasprotovanje in izpodbijanje vladajočih, ki po njihovo nikoli ne bi smeli priti na oblast.

Nedvomno pa je svetla točka med državami, vključenimi v raziskavo, Madžarska. Čeprav skušajo slovenski mediji Orbánovo vlado na vse pretege prikazati kot diktatorsko, ta očitno uživa zelo velik konsenz med ljudstvom, ki ji zaupa, da je prav glede ukrepov in se čuti svobodno.

15 komentarjev

  1. Vsakič, ko se pripeljem do spuščenih železniških zapornic, se počutim utesnjeno.
    Tudi vsak STOPznak, pa nimaš prednosti, pa omejitev na 50km, vse to mi jemlje svobodo.

    Če boš 5letnega otroka 50krat vprašal, če ga kaj šiplje v levem kolenu, bo moral zaradi oteklega levega kolena še na urgenco!

    Pa zakaj bedaki vzpodbujajo anksiozno patologijo!

    Mejduš, naši južni sosedje imajo preprost pregovor:
    ŠTA SE MORA, NIJE NI TEŽKO !!!

      • Pa Navigator, me res zanima, kdo je večji hlapec?

        Poglej, kmalu bo eno leto, ko sem fasal kovid. Še vedno imam veliko posledic: težave s spominom in koncentracijo, konstantno utrujen, nezmožen večjih naporov…
        In ko mi država omogoči, da se BREZPLAČNO cepim, sem pa hlapec?

        Vsakemu alfabetu je jasna statistika sprejetih na kovid-intenzivni.

        Trenutna vladna ekipa DELA. Je legalno in legitimno na svojem mestu. Če te motijo, ustanovi stranko in kandidiraj.
        Drugače se pa zamisli, čigav hlapec si

  2. Zdaj bo Covid posegel v mlajšo generacijo, ki je lansko leto ostala z malo praskami. Internet verniki bodo večinoma obiskovalci bolnic. Boste videli. Naslednje leto bo bistveno manj dvomljivcev. Ni kaj. Nekateri ljudje res ne verjamejo, dokler sami ne doživijo. Pa četudi vidijo prej pri drugih.

  3. Mediji, politiki in medicinska stroka ste ljudem vsadilli strah do bolezni, strah do smrti, strah do naravnega odhoda iz tega sveta, strah pred izgubo nadzora, svobode, pod pritiskom so najbolj otroci, mladi, zaposleni, ki se gredo cepit, zaradi tega ker se bojijo da bodo izgubili službo. Ljudje se cepijo, da bodo uživali na dopustu, da bodo uživali študentsko življenje, da bodo potovali, da bodo lahko po gostilnah hodili hehe.
    Nihče nima pravice posiljevati ljudi s cepivom, ki ni preverjeno, nihče nima pravice človeku vzeti dostojanstva zaradi tega, ker se je odločil da nihče ne bo posegal v njegovo telo.

    • Barbara, si v redu?
      Kaj pa zobar, pa ginekolog, a onadva pa lahko posegala v tvoje telo?

      V redu, antivaxerji, velja:
      Če se svobodno odločite proti cepljenju, potem JAVNO PODPOŠITE LISTINO, DA SE O D P O V E D U J E T E ZDRAVSTVENI OSKRBI V PRIMERU KOVID-ZAPLETOV !!!

      Oprostite, besen sem. Med pandemijo takšne neumnosti….

      • Rafko, jaz sem zelo vredu, imam pravico do svojega mnenja, tako kot ti. In oba imava prav. Ne vem če si prebral, ampak kaj ima veze pri tem zobar, ginekolog? S katerim nepreverjenim cepivom posegata v moje telo?

      • Kdo bo posegal v moje telo, bom odločal JAZ in NIHČE drug!

        In ne! Ne bom se odpovedal ničemer samo zato, ker vaxxerji tako hočete.

        Cepivo ne deluje! Tudi cepljeni so v bolnicah, so kužni!

      • Franci, a ti res ne uspeš zastopit?

        -Okrog 80-90% hospitaliziranih je NEcepljenih.
        -VSI pacienti na intenzivni so NEcepljeni.
        -Če bi bili vsi cepljeni, bi bilo le 10-20% hospitaliziranih, pa še to le lažji primeri.
        -Težke zdravstvene posledice ali smrtni izid lahko pričakujejo pretežno NEcepljeni.
        -Sev Delta je tako nalezljiv, da ga ne bo zegnarja, ki bi mu v tej zimi ušel.
        -Nebi želel biti hospitaliziran, ko bo čez kakšen mesec Slo.zdravstvo kolapsiralo pod težo virusa.
        -Pametnemu dovolj.

        Zaključujem mojo pisarijo pod to temo
        amen

      • Poleg Francija sem poznal še veliko anticepilcev in zanikovalcev korona virusa.

        Mnogi med njimi niso več med nami, veliko pa jih je spremenilo svoje mnenje potem, ko so dneve in noči viseli med življenjem in smrtjo.

        Upam, da bo Francija, če se res ni cepil, obšla taka izkušnja in da nam bo lahko še dolgo predaval o svojem naivno humornem na ničemer osnovanem pogledu na epidemijo.

        Franci, vivat, crescat, floreat!

  4. Povsem še strinjam z BARBARO in Francijem. Če si se okužil s covid, si imel pač smolo, drugače je s cepljenjem, zanj se odločiš sam, oboje pa lahko poslabša tvoje zdravje tudi za več let. Stvar jè vredna razmisleka ne pa zmerjanja drugače mislečih. Vsi smo v istem zosu, le da nekateri ob tem bajno služijo.

Komentiraj