COP21: Pariški klimatski sporazum daje upanje za prihodnost, imam poziva k "zelenemu džihadu"

POSLUŠAJ ČLANEK

Prejšnji ponedeljek začeta že dolgo časa pričakovana konferenca o podnebju in podnebnih spremembahv parizu je po skoraj dveh tednih razprav in pogajanj, končno obrodila sadove. Na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije ZN-a o spremembi podnebja so voditelji in pogajalci iz 195 držav dosegli dogovor o ukrepih, ki bi omejili rast globalnega segrevanja na pod 2 stopinji.

Ta delno obvezujoč in delno prostovoljni dogovor, znan pod imenom Pariški sporazum, bo pod eno streho prvič združil tako razvite države kot tiste v razvoju. Vendar bo v veljavo vstopil šele, ko ga bo podpisalo najmanj 55 držav, ki so skupaj od govorne za več kot 55 % izpustov toplogrednih plinov.

Glavne točke Pariškega sporazuma:

  • Zmanjšati izpuste toplogrednih plinov kar se da hitro.

  • Vzdrževati globalno rast temperature pod pragom 2 stopinj do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in si prizadevati, da bi rast omejili na 1,5 stopinje.

  • Napraviti pregled napredka vsakih pet let.

  • Do leta 2020 nameniti 100 milijard dolarjev letno za države v razvoju ter si prizadevati za nadaljne financiranje v prihodnosti.


Pričakuje se sodelovanje, med drugim ZDA, Kitajske in Evropske unije


Glavni cilj pogajalcev je bil priti do dogovora, skaterim bi omejili dvig temperature po svetu do leta 2100 za največ dve stopinji glede na predindustrijsko dobo. Veliko je bilo govora tudi o pomoči najrevnejšim državam pri prilagajanju na podnebne spremembe in pri soočenju s posledicami, kot so rast temperature in dvigovanje vodne gladine.

Na srečanju sta bila prisotna tudi ameriški predsednik Barack Obama in kitajski predsednik Ši Džinping, kar je pomembno s stališča, saj njuni državi nista podpisnici do sedaj veljavnega kjotskega protokola, kar pomeni, da dve največji svetovni onesnaževalki - skupaj prispevata 40 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov - nimata nikakršnih obveznosti k zmanjšanju le-teh.

Vrniti džihadu pravi pomen - zeleni džihad


Na konferenco o podnebnih spremembah so se odzvali tudi verski voditelji in predstavniki verskih skupnosti, pa tudi navadni verniki. Med drugim je v času koncila v pariški katedrali potekala tudi ekumenska molitev za uspešnost koncila, zanimivo pa je tudi prizadevanje imama Ibrahima Saidija iz Norveške.

Saidi, ki se je skupaj z drugimi verskimi voditelji na konferenci povezal v kampanji za klimatsko pravičnost, želi izraz džihad rešiti iz rok verskih fanatikov ter ga uporabiti v novem kontekstu - kot vojno proti globalnemu segrevanju.

"Zeleni džihad pomeni varovati in reševati življenja. Ozavestiti ljudi o nevarnosti klimatskih sprememb ter se boriti za podnebno pravičnost," je dejal v pogovoru za AP.

S tem okoljskim gibanjem je Saidi začel dobro leto nazaj. Pojasnjuje, da uporablja besedo džihad v svojem pravem pomenu - prizadevati si za dobro delovanje - v nasprotju z ekstremisti ki s to besedo uporabljajo za vojno in ji tako izkrivljajo pomen.

Prvi dan konference se je skupaj z drugimi predstavniki verskih gibanj in podporniki gibanja Fast for the Climate udeležil enodnevnega posta za podnebne spremembe, ki izraža tudi sočutje do tistih, ki trpijo zaradi podnebnih sprememb, med drugim tudi zaradi pomanjkanja hrane.






WRI: ZDA in Kitajska pred EU


Po podatkih World Resources Instituta, med prve tri po količini izpusta toplogrednih plinov v ozračje poleg kitajske in Kanade sodi tudi Evropska Unija.

Odstotek izpusta toplogrednih plinov glede na državo v obdobju 1990-2011:
Odstotek izpusta toplogrednih plinov glede na državo v obdobju 1990-2011

Odstotek izpusta ogljikovega dioksida glede na državo v obdobju 1990-2011:


Vendar če gledamo kako je s izpusti glede na prebivalca, Kitajsko in ZDA prehiti Kanada:
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki