Clevelandski duhovnik zaradi zlorab otrok in otroške pornografije obsojen na dosmrtni zapor

Foto: Ameriško okrožno sodišče

Ob razkritjih spolnih zlorab v Cerkvi pri nas in širše po svetu gre pogosto za zgodbe, ki so se zgodile pred desetletji. Žrtve namreč navadno o zlorabi spregovorijo šele desetletja kasneje.

Spodnji primer iz Clevelanda pa kaže, da je problem še kako sodoben in aktualen, da se zlorabe po množici poročil, dokumentov in zavez še dogajajo in terjajo sistemske spremembe znotraj Cerkve.

Katoliški duhovnik iz Clevelanda Robert McWilliams je bil pretekli torek na ameriškem okrožnem sodišču v Akronu obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi osmih kaznivih dejanj, in sicer izkoriščanja in zlorabe otrok, trgovine z otroki, posedovanja, distribucije in transporta otroške pornografije, je poročalo več medijev.

Tožilstvo je zapisalo, da gre za izsiljevalca, ki je zakrament spovedi zlorabil, da bi pridobil informacije, ki jih je kasneje pod vzdevki na spletu uporabil, da je od mladoletnikov pridobil spolno eksplicitne fotografije. Istim mladoletnikom je kot duhovnik tudi »svetoval«.

Tisoče pornografskih fotografij in vidoposnetkov

McWilliams je duhovnik postal maja leta 2017, bil je župnijski vikar v cerkveni šoli. Aretirali so ga decembra 2019. Vatikan naj bi ga kmalu laiciziral. Na njegovih elektronskih napravah so našli na tisoče pornografskih fotografij in videoposnetkov, med katerimi nekatere prikazujejo zelo majhne otroke, tudi med zlorabo. Dvema mladoletnima fantoma pa je obsojeni plačal za spolna dejanja.

Duhovnik je krivdo priznal. »Sedaj vam lahko ponudim le svoje molitve in opravičilo,« je zapisal v pismu, ki ga je prebral pred sodiščem. »Molim, da bo vaša vera v Boga in v Cerkev ozdravljena. To ne zmanjša (škode), vendar verjamem, da vas bo Bog ozdravil.« Dejal je, da so dejanja njegova krivda in grehi.

Napad najbolj ranljivih, manipulacije, izsiljevanje …

Časnik The Pillar je ob tem objavil pričevanje matere, katere štirje mladoletni sinovi so bili McWilliamsove žrtve. Mati, ki še vedno ljubi Cerkev in je za McWilliamsa zahtevala dosmrtno kazen, je o dogodkih spregovorila zaradi drugih otrok in staršev, pa tudi, da bi se Cerkev zavedala, da žrtve niso potencialni tožniki Cerkve, ampak katoličani z resnično bolečino.

Družina je McWilliamsa spoznala še, ko je bil v semenišču, v njihovi župniji pa na praksi, a je tudi po posvečenju ostal blizu njihovi župniji, kjer se je povezal z družinami in otroki ter se je skoraj vsem zdel odličen in so ga imeli radi.

Čeprav je bila njegova župnija po posvečenju uro stran, je skoraj vsak teden obiskal koga v svoji stari skupnosti. Veliko je vedel o osebnem življenju ljudi v župniji. In tako je vedel tudi za to, da je njen sin depresiven in ustrahovan. K družini je prišel, da bi jim »pomagal«.

A ob osebnih pogovorih je bil s fantom, pod pretvezo, da je katera od deklet iz njegove šole, v stiku tudi prek spleta in telefonskih sporočil. Pretvarjal se je, da mu je všeč in ga razume, ter ga prosil, naj pošlje nekaj svojih intimnih fotografij in videoposnetkov ter pokliče in se z »njo« »umazano pogovarja«. In fant je to storil, z mislijo, da mu bo to pomagalo, da bi se bolje vklopil v družbo. Kasneje je ob manipulacijah in izsiljevanju od fanta pridobil še več gradiva. V zgodbo se je McWilliams vpletel kot duhovnik in se o pošiljanju fotografij, kot da s tem nima nič, pogovoril tudi s fantom ter se ga trudil izolirati od staršev.

Fant je nato padel v hudo depresijo, si večkrat želel vzeti življenje in dvakrat to skoraj storil. Tudi takrat je bil duhovnik fantov »zaupnik«, bil mu je blizu ter mu »svetoval«. Poleg tega je njemu in njegovim bratom in sestram nosil sladkarije za rojstni dan in jih vodil na tekme. A hkrati je z novega profila na Snapchatu fant prejel grožnje, da če ne pošlje še več svojih fotografij in videov, bodo pretekle poslane njegovim staršem, šoli in prijateljem.

Fant, ki je bil takrat star 18 let, je prijateljem povedal, kaj se mu dogaja, in ob njihovi spodbudi odgovoril, da ne bo poslal nobene fotografije več. A ob novem izsiljevanju domnevno drugega dekleta je kasneje zopet poslal več videoposnetkov in fotografij, češ da bo povedala, kdo je, če s pošiljanjem ne nadaljuje. Duhovnik je izsiljevalska sporočila fantu pošiljal celo medtem ko je bil na obisku pri njegovi družini, nato pa tudi fantovi mami. To je poskušal nato prepričati, naj sporočila izbriše, naj izsiljevanja ne prijavi. Takrat nihče v družini ni vedel, da za izsiljevanjem stoji duhovnik. Ta je nato fanta tudi spovedoval pošiljanja fotografij in ga ob tem zasliševal, če ve, kdo mu sporočila pošilja, in ga na koncu tudi objel.

Nekaj dni po tem je družina izsiljevanje prijavila. In niso bili edini. Poznali so še eno družino, katere najstnik je bil leto prej izsiljevan prek sporočil in družabnih omrežij ter prisiljen pošiljati nespodobne fotografije in videoposnetke. Tudi njegova mati je prejela te fotografije svojega sina. McWilliams je bil vezni člen med obema primeroma.

Kasneje je družina odkrila, da je McWilliams izsiljeval še tri druge njihove sinove. Enemu izmed sinov, ki je imel 11 let, je dejal, da bo šel v zapor, če mu fotografij ne bo poslal. Prav tako je duhovnik fizično nadlegoval dva njena sinova. In to medtem ko so bili starši doma, med gledanjem tekem in filmov v družinski dnevni sobi. Enega je spolno zlorabil vsaj 20-krat, še preden je postal duhovnik.

Želijo si ukrepanja Cerkve, da do zlorab ne bi več prihajalo

Družina ostaja del Cerkve in opozarja, da je razlika med slabimi možmi v Cerkvi in tem, kar Cerkev v resnici je – skrivnostno Kristusovo telo. Zavedajo se, da je večina duhovnikov dobrih ter da mnogi zaradi zlorab v Cerkvi trpijo. Menijo, da bi morala škofija, pa tudi Cerkev odkriti, kaj je šlo narobe, da je McWilliams postal duhovnik.

Tudi v semenišču, v katerem se je pripravljal na duhovništvo, po obtožbah in obsodbi ni prišlo do bistvenih sprememb. Tudi s strani škofa si želijo biti slišani, želijo si pomoči za duhovno okrevanje, a tudi konkretnih sprememb, da do zlorab ne bo več prihajalo. »Želimo zaščititi otroke in zaščititi našo Cerkev,« je za The Pillar dejala mati.

8 komentarjev

  1. In nihče od njegovih predstojnikov in sobratov nič vedel?!
    »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje«.
    Duhovniki pedofili in materialisti, ter tisti, ki to prikrivajo, res ne poznajo evangelija?! Ali so zgolj popolni ateisti?

  2. Uff, ubogi tale, bolje da ga v samico vržejo, ker na odprtem oddelku ga bodo vsi zaporniki najprej zlorabili, za konec pa še fentali…

    Kako so bili moji otroci brihtni! Ko je bil čas, da bi začeli hoditi k verouku (z ženo sva jim dala proste roke pri odločitvi), so vsi rekli ne. Eden no je vztrajal dve leti, pa je potem rekel, da ne bo teh prismodarij hodil poslušati. Ko prebiram take novice kot je tale, sem vesel za njihov razum in samostojne odločitve, saj so se v bistvu sami rešili tega, da bi jih kak kiklar zlorabljal! Konec koncev sva jih z ženo o morali, etiki, empatiji, poštenju, pridnosti in delno božjih zapovedih več naučila doma, kot pa bi jih nek star kiklar preko nekih prispodob o tem, kako te bog kaznuje, če nisi priden, hahaha…

  3. Ta tragična, zavržna, gnusna zgodba iz ZDA, kaže na širše težave v ozadju, ki so pripeljale do tega in ki jih bo morala nasloviti tudi Cerkev na Slovenskem.

    V prvi fazi gre za popolnoma napačno formacijo duhovnikov v semeniščih. Kar sem bral ameriške vire semenišče nad tem pervertom očitno ni imelo nadzora in prave selekcije kandidatov ni bilo. Predstavljamo si lahko tudi, da fokus formacije ni bil v smeri dogmatike, bogaboječnosti, rešenja duš, ampak v smer všečnosti, družbenega aktivizma in podobnih novodobnih puhlic ‘du jour’, ki jih je Cerkev prevzela iz kanona Zahodne progresivistične družbe.

    Druga huda težava in katastrofalna napaka ”moderne” pokoncilske Cerkve, ki se je razpasla tudi v Sloveniji, sta pretirana domačnost in bližina duhovnikov z laiki. Včasih so duhovniki nosili talar. Danes nosijo srajce, polo majice, pridejo v kavbojkah, celo brez kolarja. Včasih se je duhovnika pozdravilo ”Hvaljen Jezus!”, duhovnik pa je ozdravil ”Na vekov veke amen.” Z vernikom se je rokoval, ali pa še tega ne. Danes se duhovnika pozdravi ”Živijo stari!”, duhovnik pa ozdravi ”Kva’j’jdej!” in vernika potreplja po rami, se prijateljsko objema s ‘Suzanami iz župnijskih svetov.’ Včasih je duhovnik ljudi po hišah obiskoval za kratek čas, da je prinesel Najsvetejše, dal zakrament bolniškega maziljenja, podal kakšen Nauk, spil mogoče kakšno kavo. Danes se duhovnik ‘pohenga’ z mladimi na oratorijih, kjer se dekleta v prekratkih hlačah in majčkah oblivajo z vodo in smukajo okoli njega, hodi v kopalkah na plažo z mladimi itd.

    Tretja težava je papežev boj proti nekakšni ”rigidnosti”, ki jo obsoja na dnevni bazi (zopet danes na avdienci) ter ”klerikalizmu”, ki ju v Cerkvi v resnici ni že vsaj 50 let. Obstaja velika nevarnost, da bodo težnje papeža in Vatikana po nadaljnjemu moderniziranju Cerkve in odpravljanju razlik med kleriki in laiki, vodile v še večjo odsotnost vsakega redu v Cerkvi. Kjer pa ni redu, ni hierarhičnosti in predvsem ni avtoritete in tam takšne gnilobe in gnusobe kot le-ta iz Clevelanda lahko pridejo na površje.

    Velik problem seveda je, da se papež in Cerkev nočeta soočiti s t.i. ‘slonom v sobi’, t.j. homoseksualnostjo in odsotnostjo ostre obsodbe in preganjanja le-te. Papež te težave več kot očitno noče razrešiti in povsem nasprotno, Cerkev poziva na ”obrobja” k razumevanju do homoseksualnih oseb (v ZDA npr. preko podpore npr. spornemu jezuitu Jamesu Martinu). Obenem je Cerkev podlegla sekularnemu medijskemu narativu, ki za zlorabe obsoja pedofilijo ne pa homoseksualnih nagnjenj, ki so glavni vzrok zlorab.

    In kar je najhujše bo Cerkev vse omenjene težave z novo sinodo samo še POGLOBILA. Cerkev v tem trenutku potrebuje ukrepanje, razločevanje, ostrino in zelo rigidno mišljenje, da se to nesnago spuca. Ta sinoda bo samo še poglobila krizo, kajti ”občestvenost”, ”sodelovanje”, ”emancipacija laikov”, ”sočutje” in kar je še teh puhlic, so ravno tisti gradniki moderne Cerkve, ki so omogočili primere kot je Clevelandski. Edina rešitev z sinodo o sinodalnosti je, da ta sinoda postane začetek konca sklicevanja sinod v Cerkvi, ter da se začne proces temeljitega čiščenja hierarhije, odpoklica heretične duhovščine, imenovanje ortodoksnih duhovnikov in škofov, ter z izreki hudih Cerkvenih kazni za vse prestopnike.

Komentiraj