Cilji podnebne konference pod vprašajem: Putina in Šija ni, Biden zaspan, Janša poziva k odgovornosti

Zajem slike Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
V Glasgowu se je danes v okviru podnebne konference COP26 začel vrh voditeljev. Gre za osrednji politični dogodek konference, ki naj bi bila korak naprej pri omejevanju segrevanja ozračja. Voditelji bodo govorili o blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, pa tudi o podnebni pomoči revnim državam.

Zanimivo  je, da na omenjeni konferenci ne bo prisotnih predsednikov Kitajske in Rusije, ki sta eni izmed največjih onesnaževalk na svetu. Prav tako omenjena predsednika nista sodelovala že na srečanju voditeljev G20 v Rimu pretekli teden.

Kot predsedujoča Svetu EU bo imela pomembno vlogo Slovenija, ki jo bo v teh dneh na COP26 zastopal premier Janša. Danes je v nagovoru voditeljem dejal, da mora vsaka izmed držav sprejeti svoj del odgovornosti ter pozval k odmiku od premoga in nafte.

Voditelji naj bi z ambicioznimi sporočili dali zagon pogajanjem, ki se osredotočajo na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za omejitev segrevanja ozračja na občutno pod dve stopinji Celzija. Pomemben poudarek bo veljal tudi prilagajanju na podnebne spremembe, ključno pa bo tudi zagotavljanje 100 milijard dolarjev letne podnebne pomoči državam v razvoju.

Podnebna konferenca bo gostila številne svetovne voditelje, med njimi sta tudi ameriški predsednik Joe Biden in njegov podnebni odposlanec John Kerry, ki sta vse bolj pod udarom kritik domače javnosti. Bidenov največji fokus v volilni kampanji je bil namreč ravno skrb za zmanjšanje podnebnih sprememb. Po vrhu G20 v Rimu pa ga mnogi analitiki in mediji označujejo za neuspešnega. Njegov največji test naj bi bil prav konferenca COP26, kjer bodo morale ZDA narediti velik korak ter dobiti zaveznike k večjim ciljem za ustavitev onesnaževanja ozračja.

A kot je razvidno iz spodnjega posnetka, Bidna vse skupaj niti ne zanima preveč:


Je brez največjih onesnaževalk – Kitajske in Rusije- dogovor sploh mogoč?


Ne bodo pa na COP26 potovali predsedniki največje onesnaževalke na svetu Kitajske Xi Jinping in Rusije Vladimir Putin. Največji onesnaževalci ozračja so namreč po podatkih Kitajska (30 % izpustov), ZDA (11 %), Indija, Rusija in Japonska.

Prav razvitejše države in večji onesnaževalci bi po mnenjih analitikov in komentatorjev morali na COP26 prevzeli večjo odgovornost za onesnaževanje. Strokovnjaki opozarjajo, da doslej zastavljeni prostovoljni cilji držav ne zadostujejo za ustrezno omejitev segrevanja ozračja, kar bi za Zemljo pomenilo katastrofalne posledice. Prav tako države zamujajo pri zagotavljanju obljubljene finančne podnebne pomoči.



Nova zaveza G20, neuradno sprejeta pred dnevi v Rimu, pa je v primerjavi s pariškim podnebnim sporazumom iz leta 2015 precej večja. Tedaj so se na podnebni konferenci dogovorili, da naj bi države globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Trenutno zastavljeni prostovoljni nacionalni cilji sicer vodijo proti 2,7 stopinje.



Prav tu pa se zalomi in zato mnogi ne verjamejo, da bo COP26 tudi zares dosegel cilje. Predsednika Rusije in Kitajske namreč nista bila prisotna tako na srečanju G20 in kot kaže ne bosta niti na COP26. Gre za voditelja prve in četrte onesnaževalke na svetu.

Sama Kitajska naredi osupljivih 27 % od skupnih svetovnih emisij CO2, skoraj 60 % svoje energije proizvede iz premoga. Še bolj zaskrbljujoče je, da je država z vidika podnebnih sprememb financirala 240 elektrarn na premog v Afriki in Aziji v okviru svoje pobude Belt and Road. Analitike pa skrbi, da bodo te elektrarne do leta 2050 proizvedle skoraj 50 % svetovnih emisij ogljika.

Janša voditeljem: Vsak mora prevzeti svoj delež odgovornosti


Slovenija bo na dogodku kot predsedujoča Evropski uniji skupaj z Evropsko komisijo zastopala in predstavljala EU, vodila pogajanja s tretjimi državami ter usklajevala države članice. Janša, ki bo v Glasgowu danes in v torek, je na vrhu voditeljev opozoril na nujnost izoblikovanja stvarne poti do uresničitve ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma.

https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1455225909108264966

V nagovoru voditeljem v Glasgowu je izpostavil nujnost ukrepanja za omejevanje segrevanja ozračja. "Skrajni čas je, da izoblikujemo stvarno pot do cilja 1,5 stopinje," je opozoril. Slovenija si v vlogi predsedujoče države Svetu EU z evropskimi partnerji po Janševih besedah prizadeva v tej smeri, vendar pa EU z zgolj osmimi odstotki svetovnih izpustov CO2 tega problema ne more rešiti sama.

"Zavezani smo k oblikovanju svoje ponudbe in pozivamo vse druge, da storijo enako. Vsak mora prevzeti svoj delež odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja učinkovita. Naš cilj je do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55 odstotkov in prizadevamo si za posodobitev naše podnebne in energetske zakonodaje," je poudaril premier ter opozoril, da skupni ukrepi še zdaleč ne dosegajo ciljev, zastavljenih v Parizu.

Zeleni prehod mora biti po njegovih besedah pozoren na svoje zunanje učinke. "Naša prizadevanja ne smejo ogroziti socialne kohezije in gospodarskega razvoja. Pravzaprav so nujen pogoj za uspešno zmanjšanje izpustov. Menim, da nam bodo tehnološke in politične inovacije omogočile, da najdemo nove poti za zagotavljanje vseh treh ciljev," je poudaril.

https://twitter.com/vladaRS/status/1455205889577824261

Ključna prvina pri doseganju zastavljenih ciljev je po Janševih besedah odmik od premoga in nafte kot vira energije. Jedrska energija kot prehodni vir bi lahko po njegovih besedah nadomestila omenjeni surovini. Ob tem je poudaril, da Slovenija ostaja trdno zavezana doseganju skupnih ciljev s stvarnim pristopom. "Sprejeli smo dolgoročno strategijo, ki določa cilj in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050. Svoja gospodarstva in družbe moramo narediti bolj zelene in odpornejše. Prispevajmo po svojih najboljših močeh in poskrbimo, da bo ta vrh uspešen," je zaključil premier.

https://twitter.com/pers_luka/status/1455211650164928517

Odzivi na Twitterju


Na Twitterju je bilo kar nekaj ciničnih opazk na račun vrha. Matthew je denimo napisal, da se svetovni voditelji posmehujejo običajnim ljudem - na podnebni vrh priletijo s 400 zasebnimi letali, v isti sapi pa od ljudi zahtevajo, naj prenehajo jesti meso, hoditi na počitnice, naj kupujejo električne avtomobile in nove grelnike.









Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki