Cigler Kralj v Budimpešti: družinska politika naj ostane v domenah držav članic!

V Budimpešti se je danes zaključil IV. Demografski forum. Drugi dan je zaznamovala predvsem ministrska razprava o dobrih praksah na področju demografije in družinskih politik, ki se jo je udeležil tudi slovenski minister za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Po dolgem času gre spet za enega ministra na tem resorju, ki se zaveda problematike negativnih demografskih trendov, o čemer pričajo neposredne spodbude in pomoči družinam, ki se odločajo za več otrok.

Razprava pa je pokazala tudi, da se v nekaterih drugih državah še kako zavedajo pomembnosti otrok za vzdržnost pokojninskega sistema, zato si starši z več otroki zaslužijo višjo pokojnino.

V nadaljevanju foruma ni ostalo nespregledano niti to, da je družinska politika postala predmet najrazličnejših ideoloških bojev. Ob vseh teh burnih razpravah gostje opozarjajo, da se je nujno potrebno izogniti nekaterim najbolj pogubnim predpostavkam leve ideologije, ki bi rade vse, kar hodi po dveh nogah, razglasile za sovražnike našega planeta.

Cigler Kralj: Ukrepi morajo biti načrtovani in predvsem stabilni

Slovenski minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je v razpravi dejal, da morajo biti ukrepi družinske politike "skrbno načrtovani in predvsem stabilni. Predvidljivost je izjemno pomembna pri načrtovanju družine". V nadaljevanju je izpostavil nekatere najboljše prakse, ki zagotavljajo visokokakovostno družinsko življenje in skrbijo za finančno stabilnost.

S 1. septembrom 2021 smo uvedli brezplačni vrtec za drugega otroka (če je v vrtcu hkrati njegov sorojenec) ter brezpogojno za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka v družini ✅🧒👧. pic.twitter.com/k6rlwlrfmZ

— Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) September 24, 2021

V tem oziru je posebej izpostavil dolg starševski dopust, za katerega starš prejme 100 % nadomestilo in ki ga lahko starša poljubno izkoristita na različne načine, otroški dodatek, možnost plačanih prispevkov krajšega delovnega časa za starše ter zadnje pridobitve: brezplačni vrtec za drugega otroka (če je njegov sorojenec v vrtcu) in brezpogojno za tretjega ter vsakega nadaljnjega otroka (tudi če so njegovi sorojenci že v osnovni ali srednji šoli), plačano odsotnost z dela v primeru nege bolnega otroka, brezplačno podaljšano bivanje v šoli in ostale storitve, ki so jih deležne slovenske družine.

V nadaljevanju pa je povedal tudi, da se zavzema, da bi družinska politika ostala domena držav članic, skladna z njihovimi tradicijami in vrednotami. Hkrati pa lahko skozi institucije EU zagotovimo konkretne spodbude za družine.

Slovenija ima zaradi svoje družinske politike največji delež mam, ki hodijo v službo, kar pomeni, da so v naši državi več kot očitno dobre možnosti za kombiniranje poklicnega in družinskega življenja. Medtem pa v nekaterih drugih državah pozornost posvečajo tudi nekaterim drugim vidikom, ki se jih pri nas ne zavedamo.

Ni preživnine? - Ni vozniške!

Eno od takšnih stvari je tako izpostavil slovaški minister za delo, socialne zadeve in družino Milan Krajniak. V njegovi državi tako bodoče mame že od 4 meseca nosečnosti naprej dobivajo prispevek v višini od 300 - 400 evrov, tako, da se lahko pripravijo na rojstvo otroka. Bistveno bolje se zavedaju tudi problema enostarševskih družin, kjer zelo odločno skrbijo, da takšna družina ne ostane brez prihodkov. Tisti od staršev, ki bi se tej obveznosti izogibal, pa lahko ostane celo brez vozniškega dovoljenja.

Družinska politika ni excel politika

Eden najbolj demografsko prizadetih delov Evrope so baltske države, ki jim projekcije za naslednja desetletja napovedujejo silovit demografski upad. Zgolj prebivalstvo Latvije naj bi tako v naslednjih 30 letih upadlo za četrt milijona. Danes 1,9 milijonske država bo tako imela le še 1,5 milijona prebivalcev. Recept iz Bruslja bi bil preprost: Povečajte priseljevanje.

Toda latvijski minister Gatis Eglītis ob tem dodaja, da je na lastne oči videl, kako je takšna politika spremenila podobo Bruslja in drugih evropskih mest. Zato svari, da demografska politika ne sme biti excel politika, ampak se mora osredotočati na prihodnost in trajnost evropske skupnosti.

Starši z otroki imajo višjo pokojnino

Neprijetno dejstvo je tudi, da otroci stanejo. Na Slovaškem so tako izračunali, da vzgoja otroka od rojstva do 18. leta starše stane nekje od 20.000 do 50.000 evrov, v kar so vračunali tudi dohodek, ki bi ga starši lahko pridobili, če ne bi skrbeli za otroke. To pa se ne pozna le neposredno, ampak tudi kasneje ob prejemanju pokojnine.

Zato kasneje v pokojnino staršev neposredno vključijo določen delež prispevkov, ki jih za pokojninsko zavarovanje pridobi otrok. Tako imajo prvič višjo pokojnino tisti starši, ki so imeli otroke, v prednosti pa so tudi tisti, katerih otroci so zaradi boljše izobrazbe dosegli višjo plačo.

Evropski način imigracije ustvarja kulturne gete

Nadaljevanje razprave na forumu je minilo tudi v svarilih pred skrajno levimi ideologijami, ki trdijo, da demografija sploh ni problem, saj da lahko v Evropo pripeljemo ljudi od drugod. Starši, ki nimajo otrok pa so zanje pravzaprav junaki, saj rešujejo problem prenaseljenosti.

Toda takšna vizija neizbežno vodi v svet, kjer je vrednota ohranjanje pravice do uboja otroka, njegovo rojstvo pa se ne povezuje s srečo, temveč poporodno depresijo. Mnogi na levici sicer mislijo, da bi bil to idealen svet.

Toda njihov koncept priseljevanja je morda deloval v Kanadi ali ZDA, kjer so si ljudje že od vsega začetka prizadevali, da bi postali Kanadčani oziroma Američani. Medtem pa v Evropi ustvarja predvsem nižji sloj družbe (saj si želimo predvsem poceni delovno silo) in kulturne gete, v katerih migranti dobijo kulturno hegemonijo. Zato moramo biti z novimi migracijskimi ideologijami zelo previdni in se takšnemu reševanju težav izogibati, so poudarili govorniki in govornice na forumu, pri čemer so najbrž imeli v misli primere, kot je bilo ponedeljkovo kaotično nasilništvo v eni od bruseljskih priseljenskih četrti, kjer je policijska obravnava napačno parkiranega avtomobila pripeljala do izgredov, v katerih jo je skupilo pet policistov in vsaj dve policijski vozili.