Čezmejno zdravstvo bi lahko bilo ključni dejavnik pri odprtju pogodb EU

Medsebojno pogodbo lahko popravijo samo članice EU - nacionalne države. Bruslej jih zaenkrat še ne more prisiliti v to, čeprav dela vse v smeri, da bi bruseljska birokracija imela v rokah čim več vzvodov realne politične moči. Prizadeva si za nekakšne Združene države Evrope po zgledu ZDA.

Evropo bo kmalu udarila kriza, kakršne po 2. svetovnoi vojni ni bilo. Priomanjkovalo bo energentov, ki bodo dražji, prav tako hrana hrana in vse drugo - razen če se ne zgodi čudež in bo Evropa obrnila hrbet ameriški militantni politiki in se spravila z Rusijo.

Kako se bodo članice EU odzvale na splošno krizo in draginjo, je veliko vprašanje. Toda zelo verjetno je , da se bo prebudil nacionalni egoizem, evropska solidarnost pa se bo razblinila. Ko se bo zaslišal klic: Reši se, kdor se more! bo lahko tudi konec sedanje EU ali vsaj sedanje oblike EU, ko si Bruslej prisvaja vedno več političnih pristojnosti, ki so nekoč bile v domeni nacionalnih držav. Morda bi bilo bolje, da je EU le gospodarska povezava in ne politična s centralnim upravljanjem iz Bruslja.

Sicer pa, EU bo popravila pogodbe, ko jo bo nekaj se bolj lopnilo. Covid in ruska vojna nista bili dovolj. Kaj neki bo to?

Vsak EU drzavljan itak gre lahko kjerkoli k zdravniku ali v bolnisnico. V tem ni nobenega problema.
Problem je edino pri njegovi zdravstveni zavarovalnici, ce bo placala storitev ali ne.
To je vse kar pise zgoraj med vrsticami.
Tu ni kaj usklajevat. Gre za ceno storitve, ki je npr. v Nemciji lahko bistveno razlicna od tiste v SLO. Ni prevec verjetno, da bo slovenska zavarovalnica placevala visjo nemsko ceno in bo zato morala povecati prispevne stopnje v SLO. Pa tudi ni pricakovati, da bodo nemski zdravniki delali za manj denarja, ce bodo zdravili Slovenca.
Kvadratura kroga je torej kdo bo kril razliko cen.

Zdravstvo naj bi postalo vzvod centralizacije upravljanja EU. Pandemija je bila generalka za to. Dejansko je bila pandemija celo generalka za zaenkrat utopični projekt centralizacije upravljanja na svetovni ravni, kajti Svetovna zdravstvena organizacija je med pandemijo že nastopala kot nekakšno svetovno zdravstveno ministrstvo, ki so se mu pokoravale skoraj vse države sveta. Med pandemijo so se pojavile celo ideje, ki so cilj globalistične elite, da bi zaradi pandemije v okviru OZN oblikovali začasno svetovno vlado, ki bi na globalni ravni koordinirala ne le strageijo spopadanja s pandemijo, temveč tudi druge vidike, ki naj bi zahtevali globalno usklajevanje.

Isto metodo uporablja tudi Bruselj. Prevzeti skuša čim več prostojnosti, ki jih imajo sedanje države članice z utemeljitvijo, da je potrebna širša koordinacija in centraliziran pristop k reševanju določenih problemov, kar naj bi prispevalo k večji učinkovitosti njihovega reševanja.

Seveda je veliko vprašanje, ali bi centralizacija upravljanja prispevala k večji učinkovitosti. Zakonodajna in izvršna politična moč bi se koncentrirala v Bruslju, nacionalne države pa bi postale le nekakšne lokalne administrativne enote - kar so že itak v veliki meri.

Če pogledamo izkušnje iz pandemije: Evropska komisija je je izvedla centralizirano nabavo cepiv po tajnih pogodbah, do katerih ni imel dostopa nihče izven kroga zaupnih uradnikov EK. Ko je skupina poslancev Evropskega parlamenta zahtevala, da jim EK dostavi besedila pogodb, ki bi morala biti dostopna javnosti, jim je EK dostavila liste papirja, kjer je bilo praktično vse besedilo pogodb počrnjeno in nečitljivo - cenzurirano. Je to v skladu s transparentnostjo delovanja oblastnih organov, kar naj bi bila ena od t.i. evropskih vrednost?

Glede na to, da je vedno več informacij, da so Pfeizer in druga farmacevtska podjetja vedela, da imajo cepiva številne stranske učinke, med drugimi tudi zmanjšanje imunske sposobnosti, je očitno, da so te pogodbe tajne zato, ker so udeleženci vedeli, da sklepajo za prebivalstvo tvegane posle, o tem pa niso hoteli obvestiti javnosti.

Pfeizer je za desettisoče strani dokumentacije o cepivu dosegel, da bi bilo to gradivo dostopno javnosti šele čez 70 let. Nekaj malega od te dokumentacije pa je pricurljalo v javnost in dejstva so zaprepaščujoča, saj kažejo, da je cepljenje z nepreizkušenim in potencialno nevarnim cepivom dejansko predstavljalo množičen medicinski poskus, ki je v nasprotju z medicinsko etiko in prepovedan z različnimi mednarodnimi konvencijami.

Pandemija je bila centralistično in s trdo roko vodena iz OZN, natančneje Svetovne zdravstvene organizacije, in s strani Evropske komisije ter pristojnih zdravstvenih institucij EU. Rezultat je ta, da je bil v zvezi s pandemijo zatrta vsaka strokovna in laična razprava o njej. Države so bile postavljene pred izvršena dejstva brez kake strokovne in laične razprave, prav tako njihovo prebivalstvo.

Pandemija je bila za globalistično zahodno elito dobrodošla vaja, kako je mogoče zmanipulirati in brez ugovora obvladovati ljudi. Metodologijo podrejanja ljudi brez ugovora je seveda mogoče prenesti tudi na druga področja, kar se že dogaja: migracije, podnebna politika, LGTB ideologija, vojna v Ukrajini ...

Skratka: Huxleyev Krasni novi svet ni več tik za vogalom, temveč je že tu.