Čez zimo nas bo reševal “črni raček” slovenske energetike, ki bi ga vsi radi zaprli

Termoelektrarna Šoštanj. Vir: Wikipedija
Čeprav se je vlada Roberta Goloba v koalicijski pogodbi zavezala, da bodo na premog v Termoelektrarni Šoštanj morali nehali kuriti že do leta 2030, postajamo od njegove poceni, a umazane “ogljične” energije ob naraščajoči draginji življenjsko odvisni – bo premoga jeseni sploh dovolj, da bi proizvedli polovico slovenskih potreb po električni energiji?

V začetku septembra so ob obisku premiera Roberta Goloba v premogovniku Velenje in TEŠ6 v Šoštanju močno odmevale njegove besede, da je stanje na deponiji premoga alarmantno, saj da naj bi bilo zalog samo še za 14 dni. Nekdanji šef GEN-I-ja se namreč dobro zaveda, da bo potrebno vsaj letošnjo zimo pozabiti na všečne besede o zeleni prihodnosti in razogličenju družbe, saj so cene elektrike poletele v nebo, Slovenije pa v negotovih časih ne more zebsti.

dr. Erik Margan z Inštiuta Jožef Stefan že dlje časa opozarja, da Slovenija TEŠ6 politično in nestrokovno zapira že vrsto let predvsem zaradi pritiskov nevladnih organizacij, ki zagovarjajo čim prejšnji prehod na obnovljive vire energije. Margan je lani izračunal, da električna energija, proizvedena iz premoga, predstavlja torej okoli 33 odstotkov vse proizvedene energije, kar pomeni okoli 5,1 TWh. In če nas je stala izgradnja TEŠ6 okoli 1,4 milijarde evrov, bi nas po Marganovih izračunih samo solarni paneli stali podobno, 1,38 milijarde, vetrnice pa najmanj 330 milijonov evrov, oboje brez cene povezovanja v sistem ter brez nujno potrebnih hranilnikov energije. Zakaj je človeštvo tako odvisno od fosilnih virov ter zakaj zeleni viri energije niso tako odlični, kot si nekateri predstavljajo, je lani novembra v intervjuju za Domovino potrdil tudi dr. Rafael Mihalič. Za proizvajanje elektrike na sistemskem nivoju je namreč termoelektrarna na premog daleč najcenejša rešitev. »V termoelektrarni na premog lahko, če upoštevaš tudi amortizacijo, se pravi izgradnjo elektrarne, fiksne stroške, če imaš kvaliteten premog in preprosto termoelektrarno, kot jih na Kitajskem gradijo v šopkih – vsak teden eno, in to skoraj dvakrat večjo od TEŠ 6 – lahko v njej proizvajaš elektriko v rangu od 40 pa tam do nekje 60, 70 evrov na megavatno uro,« je povedal Mihalič. Celoten članek o tem, kako nas bo čez zimo reševal "črni raček slovenske energetike", je na voljo digitalnim naročnikom Domovine, kar lahko postanete spodaj. Ter bralcem tednika Domovina.  Če se za naročnino še niste odločili, v branje na temo energetske sedanjosti in prihodnosti ponujamo intervju s strokovnjakom za energetiko mag. Leonom Valenčičem: Premier Golob ponuja nemogoče, brez jedrskih in termo elektrarn nas čaka kamena doba

Za ogled se:

Registriraj
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.