Čez koliko let nam bo zmanjkalo primerno usposobljenih kadrov?
POSLUŠAJ ČLANEK
Že v preteklem desetletju je kar nekaj slovenskih časnikov, gospodarska zbornica Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje in delodajalci opozorili na pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov. Problem se žal, kljub velikemu številu brezposelnih, dotoku novih kadrov iz šol in tujih delavcev, povečuje. Postaja že kroničen.
Največ ustrezno usposobljenega kadra in z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami pa je v starostnem obdobju 30-59 let. Vse pogosteje pa slišimo, da naj bi zaradi različnih vzrokov vse več ljudi umiralo v tem obdobju. Na eni strani želimo ugotoviti, ali to res drži, na drugi pa, kakšne so posledice izgub zaradi umrljivosti in ekonomskih migracij.
Da bi ugotovili nekatere kazalce umrljivosti oseb v zgoraj navedenem obdobju, smo izločili iz podatkovne baze SiStat Statističnega urada RS (v nadaljevanju SURS) ločeno za leti 1990 in 2018 število umrlih po starostnih skupinah s širino razreda 5 let in število umrlih v njih za desetletno obdobje 2009-2018. Izbrane podatke smo vnesli v novi preglednici in jih analizirali. Za raziskavo smo uporabili metodo primerjav, pri kateri smo razen osnovnih matematičnih operacij uporabili tudi nekatere statistične metode.
Rezultati raziskave so pokazali, da je leta 1990 je umrlo v starosti 30-59 let 3558 oseb ali skoraj dvakrat več kot leta 2018, slednjega le 1894, kar je najmanj od osamosvojitve do danes. Osebe so umrle leta 1990 v poprečju stare 49,97 let, 2018 pa v poprečju nekoliko starejše, to je 50,94 let. Leta 1990 je umrla polovica oseb starih pod in polovica nad 49,5 let starosti, 2018 pa polovica pod in polovica nad 50,48 let starosti. Ta podatek nam pove, da je polovica oseb umrla razmeroma mladih oziroma v optimalnem življenjskem obdobju. V letu 2018 pa je bila poprečna starost oseb, ki so umrle znotraj proučevane starostne skupine, v razponu od 43,96 do 57,92 let.
Izračunana razmerja med številom umrlih v proučevanem starostnem obdobju in številom vseh umrlih v posameznem letu za obdobje 2009-2018, so pokazala, da je bilo največje razmerje za leto 2009, in sicer 0,142, za 2018 pa le 0,092. To pomeni, da je leta 2009 umrlo 14,2 % oseb v starosti 30-59 let, leta 2018 pa le 9,2 %. Od leta 2015 do 2018 pa so izračunana razmerja bistveno nižja kot v prejšnjih letih in znašajo v poprečju le 0,102.
Vzrok za njihovo zmanjšanje ni toliko v številu umrlih v teh letih, ampak v močnem povečanju števila umrlih v višjih starostnih skupinah, zlasti leta 2018, ko jih je umrlo v starosti nad 60 let kar 18591 ali 90 % vseh. Iz do sedaj analiziranih podatkov ni bilo ugotovljeno, da bi se v državi povečevalo število umrlih v proučevani starostni skupini, ostaja bolj ali manj na isti višini.
V obdobju 2009-2018 je umrlo v starosti 30-59 let v poprečju 2327 oseb na leto, kar sicer ni veliko glede na vse umrle v posameznem letu. To ne predstavlja samo izgubo za njihove družine, ampak tudi za majhno slovensko gospodarstvo. Domnevamo, da je bilo veliko umrlih oseb zaposlenih. Te so bile glede na poklice in delo, ki so ga opravljale, pomembne za gospodarski in kulturni razvoj družbe.
Če k izgubi zaradi smrti prištejemo še izgubo kadra zaradi vsakoletnih ekonomskih migracij v tujino, ki so za proučevano starostno skupino velike, vidimo, da se slovenska družba čedalje bolj sooča z izgubami kadra. Po podatkih SURS-a se je samo v letu 2018 iz države izselilo 13527 oseb, od tega 6600 Slovencev. K pomanjkanju kadra, ki je že kar kronično, prispeva tudi to, da je v državo vse manjši priliv tujih delavcev z ustreznimi znanji in izkušnjami. Teh je iz republik nekdanje skupne države in sosednjih držav vse manj na razpolago in slovensko gospodarstvo nanje ne more več preveč računati.
Rezultati ankete z naslovom: Napovednik zaposlovanja v letu 2016, ki jo je izvedel Zavod RS za zaposlovanje, so pokazali, da se je že četrtina delodajalcev srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov, v velikih podjetjih pa kar 42 %. Številni delodajalci so za to primorani zmanjševati fizični obseg dela ali število projektov. S tem pa prihaja do izpada dohodka. Gre za vse večjo neusklajenost med ponudbo delovne sile in potrebami podjetij, kar vodi tudi v pritisk na rast plač in inflacijo.
Kronično pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra v državi predstavlja že tudi velik ekonomski problem. S pomanjkanjem le-tega pa se ne srečuje le gospodarstvo, ampak tudi številni zavodi, bolnišnice in tudi javna uprava. Zaradi tega so v naštetih ustanovah preostali zaposleni vse bolj obremenjeni in izgoreli. Načenja se njihovo zdravje.
Vsakoletna izguba velikega števila strokovno usposobljenih ljudi in z delovnimi izkušnjami, predstavlja za slovensko družbo in njeno gospodarstvo velik problem, ki ga je do sedaj ignorirala in se ga je tudi premalo zavedala. Ta bo v prihodnjih letih zagotovo še večji in tudi neobvladljiv, če ne bo država takoj pristopila k njegovemu sistemskemu reševanju. Dokler pa bodo v državi prevladovale nizke plače, prekarstvo, slab odnos do mladih in izkoriščanje le-teh, pomanjkanje vrednot in še bi lahko naštevali, v Sloveniji ne bo bolje, prej slabše.
Največ ustrezno usposobljenega kadra in z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami pa je v starostnem obdobju 30-59 let. Vse pogosteje pa slišimo, da naj bi zaradi različnih vzrokov vse več ljudi umiralo v tem obdobju. Na eni strani želimo ugotoviti, ali to res drži, na drugi pa, kakšne so posledice izgub zaradi umrljivosti in ekonomskih migracij.
Kazalci umrljivosti oseb
Da bi ugotovili nekatere kazalce umrljivosti oseb v zgoraj navedenem obdobju, smo izločili iz podatkovne baze SiStat Statističnega urada RS (v nadaljevanju SURS) ločeno za leti 1990 in 2018 število umrlih po starostnih skupinah s širino razreda 5 let in število umrlih v njih za desetletno obdobje 2009-2018. Izbrane podatke smo vnesli v novi preglednici in jih analizirali. Za raziskavo smo uporabili metodo primerjav, pri kateri smo razen osnovnih matematičnih operacij uporabili tudi nekatere statistične metode.
Rezultati raziskave so pokazali, da je leta 1990 je umrlo v starosti 30-59 let 3558 oseb ali skoraj dvakrat več kot leta 2018, slednjega le 1894, kar je najmanj od osamosvojitve do danes. Osebe so umrle leta 1990 v poprečju stare 49,97 let, 2018 pa v poprečju nekoliko starejše, to je 50,94 let. Leta 1990 je umrla polovica oseb starih pod in polovica nad 49,5 let starosti, 2018 pa polovica pod in polovica nad 50,48 let starosti. Ta podatek nam pove, da je polovica oseb umrla razmeroma mladih oziroma v optimalnem življenjskem obdobju. V letu 2018 pa je bila poprečna starost oseb, ki so umrle znotraj proučevane starostne skupine, v razponu od 43,96 do 57,92 let.
Izračunana razmerja med številom umrlih v proučevanem starostnem obdobju in številom vseh umrlih v posameznem letu za obdobje 2009-2018, so pokazala, da je bilo največje razmerje za leto 2009, in sicer 0,142, za 2018 pa le 0,092. To pomeni, da je leta 2009 umrlo 14,2 % oseb v starosti 30-59 let, leta 2018 pa le 9,2 %. Od leta 2015 do 2018 pa so izračunana razmerja bistveno nižja kot v prejšnjih letih in znašajo v poprečju le 0,102.
Vzrok za njihovo zmanjšanje ni toliko v številu umrlih v teh letih, ampak v močnem povečanju števila umrlih v višjih starostnih skupinah, zlasti leta 2018, ko jih je umrlo v starosti nad 60 let kar 18591 ali 90 % vseh. Iz do sedaj analiziranih podatkov ni bilo ugotovljeno, da bi se v državi povečevalo število umrlih v proučevani starostni skupini, ostaja bolj ali manj na isti višini.
Izguba za slovensko gospodarstvo
V obdobju 2009-2018 je umrlo v starosti 30-59 let v poprečju 2327 oseb na leto, kar sicer ni veliko glede na vse umrle v posameznem letu. To ne predstavlja samo izgubo za njihove družine, ampak tudi za majhno slovensko gospodarstvo. Domnevamo, da je bilo veliko umrlih oseb zaposlenih. Te so bile glede na poklice in delo, ki so ga opravljale, pomembne za gospodarski in kulturni razvoj družbe.
Če k izgubi zaradi smrti prištejemo še izgubo kadra zaradi vsakoletnih ekonomskih migracij v tujino, ki so za proučevano starostno skupino velike, vidimo, da se slovenska družba čedalje bolj sooča z izgubami kadra. Po podatkih SURS-a se je samo v letu 2018 iz države izselilo 13527 oseb, od tega 6600 Slovencev. K pomanjkanju kadra, ki je že kar kronično, prispeva tudi to, da je v državo vse manjši priliv tujih delavcev z ustreznimi znanji in izkušnjami. Teh je iz republik nekdanje skupne države in sosednjih držav vse manj na razpolago in slovensko gospodarstvo nanje ne more več preveč računati.
Rezultati ankete z naslovom: Napovednik zaposlovanja v letu 2016, ki jo je izvedel Zavod RS za zaposlovanje, so pokazali, da se je že četrtina delodajalcev srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov, v velikih podjetjih pa kar 42 %. Številni delodajalci so za to primorani zmanjševati fizični obseg dela ali število projektov. S tem pa prihaja do izpada dohodka. Gre za vse večjo neusklajenost med ponudbo delovne sile in potrebami podjetij, kar vodi tudi v pritisk na rast plač in inflacijo.
Kronično pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra v državi predstavlja že tudi velik ekonomski problem. S pomanjkanjem le-tega pa se ne srečuje le gospodarstvo, ampak tudi številni zavodi, bolnišnice in tudi javna uprava. Zaradi tega so v naštetih ustanovah preostali zaposleni vse bolj obremenjeni in izgoreli. Načenja se njihovo zdravje.
Vsakoletna izguba velikega števila strokovno usposobljenih ljudi in z delovnimi izkušnjami, predstavlja za slovensko družbo in njeno gospodarstvo velik problem, ki ga je do sedaj ignorirala in se ga je tudi premalo zavedala. Ta bo v prihodnjih letih zagotovo še večji in tudi neobvladljiv, če ne bo država takoj pristopila k njegovemu sistemskemu reševanju. Dokler pa bodo v državi prevladovale nizke plače, prekarstvo, slab odnos do mladih in izkoriščanje le-teh, pomanjkanje vrednot in še bi lahko naštevali, v Sloveniji ne bo bolje, prej slabše.
Avtor zapisa je mag. Drago Nemec.
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
STAJERKA2021
Še ti kadri, ki bi lahko ostali v Sloveniji, bodo odšli v tujino. Kdo pa si želi živeti pri nas, razen javne uprave in socialcev ter prejemnikov vseh mogočih socialnih transferjev?
Ob ogledu Požarjevega Faktorja včeraj, o rajanju v gostilni Kuba, najbolj znane ljubljanske družine plus odvetnikov iz pravega gnezda, ob odpisu za slovenske razmere bajnih dolgov, se zalotim, da pa je pri nas nekaj zelo narobe. Nered v sodstvu, skorumpiranost, sedaj še noviteta, ki velja samo za rajo - nedostopnost kreditov? Kaj pa naj mladi počnejo tukaj?
Bolje je plačana čistilka in fizični delavec na primer v Avstriji, kot pa tukaj mladi z akademsko izobrazbo! Prihaja pa masa neizobraženih ljudi, ki bodo za seboj povlekli številčne družine, ki jih bo naša država oskrbovala do konec življenja.
Ugrabljena država in nič ne kaže na bolje!
Alojzij Pezdir
Aktualna izvršilna oblast z neposredno odgovornim ministrom za šolstvo dr. Jernejem Pikalom (SD) bi morala objektivno evidentirati preverljive podatke o tem, diplomanti katerih univerzitetnih in izven-univerzitetnih študijskih smeri so v zadnjih letih izkazovali najvišjo stopnjo nezaposljivosti v svoji stroki ter obenem najmanjšo prilagodljivost na mednarodnem trgu dela (in katerih diplomantov je največ na zavodih za zaposlovanje).
Omenjeni objektivno izmerjeni in preverjeni podatek bi moral povzročiti takojšnje drastično omejevanje vpisa ter takojšnje spreminjanje študijskih programov na teh nezaposljivih smereh univerzitetnega in izven-univerzitetnega dodiplomskega ter podiplomskega študija. Ter seveda tudi takojšnje omejevanje štipendiranja na teh in takih nezaposljivih študijskih smereh.
Prav tako bi moralo Pikalovo ministrstvo za šolstvo temeljito raziskati in preveriti absolutno pretirano in preširoko vpisovanje podiplomskih in doktorskih študijev, ki so v velikem deležu postali le socialna maska za nezaposljivost uspešnih diplomantov ter sistemsko časovno odlaganje soočenja s kruto resničnostjo tako na strani podiplomskih študentov kot tudi na strani pretirano socialno delujočega študijskega sistema.
Neprilagodljivost univerz in visokošolskih ustanov, ki pretirano varujejo in branijo "fevde zaslužnih profesorjev" ter socialni mir v smeri doseženega in statičnega "statusa quo", je ob birokratski brezbrižnosti aktualne izvršilne oblasti glavni garant za to, da se ne bo nič spremenilo, kaj šele, da bi se na šolskem in študijskem polju kaj odločilnega spremenilo v smeri kakovostnega odgovarjanja in prilagajanja aktualnim in bližnjim kadrovskim potrebam ter možnostim na domačem in mednarodnem trgu dela.
AlojzZ
Poglejmo problem še z druge strani. Najprej predpostavimo, da so darovi enakomerno razporejeni. Potem sledijo dejstva:
- smo majhna država,
- imamo premalo otrok,
- pa še med temi otroci je zelo razpasen telefonček in
- razdeljeni smo na prvo in drugorazredne.
Zadeva je jasna, primanjkljaj na vseh področjih. Rešitev je seveda izven človeškega razuma in ukrepov, rešitev je pri Bogu. A kaj, ko smo Boga izgnali iz naše družbe. Še v vsaki cerkvi ga ni.
Kraševka
AlojzZ, vse je res, kar ste povedali. Dodala bi samo še nekaj k problemu pomankanja KADROV. Ko je vladal Drnovšek in njegova LDS, so dejansko ukinili POKLICNE izobraževalne ustanove. VAJENCEV, ki so se učili pri mojstrih, takrat ni bilo moč dobiti, ker so te šole enostavno ukinili. Tako ni bilo več MIZARJEV, ZIDARJEV, MEHANIKOV..... Forsirali so samo SREDNJE šole, ki so učile v glavnem samo TEORIJO. In dijaki po končani šoli niso bili dovolj pripravljeni za delo. Tudi naše UNIVERZE predvsem delajo tako, kot "paše" profesorjem in ne GOSPODARSTVENIKOM. Na filozofski proizvedejo veliko profesorjev, mladine pa imamo vedno manj. In da ne bi bili profesorji brez dela, so uvedli iz OSEMLETKE sedaj DEVETLETKO........ Skratka sama TEORIJA. Na vladi in v državnih USTANOVAH je večina DRUŽBOSLOVCEV. ki niti ne vedo kaj pomeni DELO. Brez DELA pa ni JELA. In posledično zapademo v KRIZO. Na žalost pa v Sloveniji ni samo gospodarska KRIZA, ampak tudi kriza VREDNOT. Brez vrednot pa družba počasi stagnira.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.