Čez koliko let nam bo zmanjkalo primerno usposobljenih kadrov?

Že v preteklem desetletju je kar nekaj slovenskih časnikov, gospodarska zbornica Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje in delodajalci opozorili na pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov. Problem se žal, kljub velikemu številu brezposelnih, dotoku novih kadrov iz šol in tujih delavcev, povečuje. Postaja že kroničen.

Največ ustrezno usposobljenega kadra in z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami pa je v starostnem obdobju 30-59 let. Vse pogosteje pa slišimo, da naj bi zaradi različnih vzrokov vse več ljudi umiralo v tem obdobju. Na eni strani želimo ugotoviti, ali to res drži, na drugi pa, kakšne so posledice izgub zaradi umrljivosti in ekonomskih migracij.

Kazalci umrljivosti oseb

Da bi ugotovili nekatere kazalce umrljivosti oseb v zgoraj navedenem obdobju, smo izločili iz podatkovne baze SiStat Statističnega urada RS (v nadaljevanju SURS) ločeno za leti 1990 in 2018 število umrlih po starostnih skupinah s širino razreda 5 let in število umrlih v njih za  desetletno obdobje 2009-2018. Izbrane podatke smo vnesli v novi preglednici in jih analizirali. Za raziskavo smo uporabili metodo primerjav, pri kateri smo razen osnovnih matematičnih operacij uporabili tudi nekatere statistične metode.

Rezultati raziskave so pokazali, da je leta 1990 je umrlo v starosti 30-59 let 3558 oseb ali skoraj dvakrat več kot leta 2018, slednjega le 1894, kar je najmanj od osamosvojitve do danes. Osebe so umrle leta 1990 v poprečju stare 49,97 let, 2018 pa v poprečju nekoliko starejše, to je 50,94 let. Leta 1990 je umrla polovica oseb starih pod in polovica nad  49,5 let starosti, 2018 pa polovica pod in polovica nad 50,48 let starosti. Ta podatek nam pove, da je polovica oseb umrla razmeroma mladih oziroma v optimalnem življenjskem obdobju. V letu 2018 pa je bila poprečna starost oseb, ki so umrle znotraj proučevane starostne skupine, v razponu od 43,96 do 57,92 let.

Izračunana razmerja med številom umrlih v proučevanem starostnem obdobju in številom vseh umrlih v posameznem letu za obdobje 2009-2018, so pokazala, da je bilo največje razmerje za leto 2009, in sicer 0,142, za 2018 pa le 0,092. To pomeni, da je leta 2009 umrlo 14,2 % oseb v starosti 30-59 let, leta 2018 pa le 9,2 %. Od leta 2015 do 2018 pa so izračunana razmerja bistveno nižja kot v prejšnjih letih in znašajo v poprečju le 0,102.

Vzrok za njihovo zmanjšanje ni toliko v številu umrlih v teh letih, ampak v močnem povečanju števila umrlih v višjih starostnih skupinah, zlasti leta 2018, ko jih je umrlo v starosti nad 60 let kar 18591 ali 90 % vseh. Iz do sedaj analiziranih podatkov ni bilo ugotovljeno, da bi se v državi povečevalo število umrlih v proučevani starostni skupini, ostaja bolj ali manj na isti višini.

Izguba za slovensko gospodarstvo

V obdobju 2009-2018 je umrlo v starosti 30-59 let v poprečju 2327 oseb na leto, kar sicer ni veliko glede na vse umrle v posameznem letu. To ne predstavlja samo izgubo za njihove družine, ampak tudi za majhno slovensko gospodarstvo. Domnevamo, da je bilo veliko umrlih oseb zaposlenih. Te so bile glede na poklice in delo, ki so ga opravljale, pomembne za gospodarski in kulturni razvoj družbe.

Če k izgubi zaradi smrti prištejemo še izgubo kadra zaradi vsakoletnih ekonomskih migracij v tujino, ki so za proučevano starostno skupino velike, vidimo, da se slovenska družba čedalje bolj sooča z izgubami kadra. Po podatkih SURS-a se je samo v letu 2018 iz države izselilo 13527 oseb, od tega 6600 Slovencev. K pomanjkanju kadra, ki je že kar kronično, prispeva tudi to, da je v državo vse manjši priliv tujih delavcev z ustreznimi znanji in izkušnjami. Teh je iz republik nekdanje skupne države in sosednjih držav vse manj na razpolago in slovensko gospodarstvo nanje ne more več preveč računati.

Rezultati ankete z naslovom: Napovednik zaposlovanja v letu 2016, ki jo je izvedel Zavod RS za zaposlovanje, so pokazali, da se je že četrtina delodajalcev srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov, v velikih podjetjih pa kar 42 %. Številni delodajalci so za to primorani zmanjševati fizični obseg dela ali število projektov. S tem pa prihaja do izpada dohodka. Gre za vse večjo neusklajenost med ponudbo delovne sile in potrebami podjetij, kar vodi tudi v pritisk na rast plač in inflacijo.

Kronično pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra v državi predstavlja že tudi velik ekonomski problem. S pomanjkanjem le-tega pa se ne srečuje le gospodarstvo, ampak tudi številni zavodi, bolnišnice in tudi javna uprava. Zaradi tega so v naštetih ustanovah preostali zaposleni vse bolj obremenjeni in izgoreli. Načenja se njihovo zdravje.

Vsakoletna izguba velikega števila strokovno usposobljenih ljudi in z delovnimi izkušnjami, predstavlja za slovensko družbo in njeno gospodarstvo velik problem, ki ga je do sedaj ignorirala in se ga je tudi premalo zavedala. Ta bo v prihodnjih letih zagotovo še večji in tudi neobvladljiv, če ne bo država takoj pristopila k njegovemu sistemskemu reševanju. Dokler pa bodo v državi prevladovale nizke plače, prekarstvo, slab odnos do mladih in  izkoriščanje le-teh, pomanjkanje vrednot  in še bi lahko naštevali, v Sloveniji ne bo bolje, prej slabše.